Očeta najstnika, ki je konec novembra 2021 na srednji šoli v ameriškem Michiganu umoril štiri dijake, še sedem ljudi pa ranil, je porota spoznala za krivega nenaklepnega uboja. Grozi mu 15 let zapora, enako kot najstnikovi mami, ki so jo obsodili že pretekli mesec. Kazen jima bodo izrekli 9. aprila. Gre za prvi primer v ameriškem pravosodju, s katerim so odprli vprašanje, kdo vse je (so)odgovoren za množična streljanja.
Takrat 15-letni Ethan Crumbley je 30. novembra 2021 ustrelil štiri dijake, Hano, Tate, Madisyn in Justina, stare od 14 do 17 let, ranil pa še šest drugih in učitelja. Po priznanju so ga obsodili na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti predčasnega odpusta. Kasneje so obtožili še starša, oba zaradi nenaklepnega uboja. Sodili so jima ločeno. Petinštiridesetletna Jennifer Crumbley se je zagovarjala s trditvijo, da ni vedela za sinovo krhko duševno zdravje, zato ni mogla predvideti, da bo pištolo uporabil v množičnem streljanju. Le nekaj dni prej mu jo je kupil oče kot zgodnje božično darilo. Mama je moža krivila za to, da orožja ni zavaroval, krivila je tudi šolo, ki da je ni obvestila o sinovih vedenjskih težavah, pa tudi sina samega, ker je povzročil takšno gorje. Da ni vedel za sinove krvave namene in da jih ni bilo mogoče predvideti, se je zagovarjal tudi 47-letni James Crumbley. Priznal je sicer, da je sinu kupil polavtomatsko puško SIG sauer kalibra devet milimetrov, pa tudi to, da ga je naslednji dan odpeljal na strelišče.
Samo nekaj ur pred zločinom sta bila starša v šoli na pogovoru z učiteljico. Zaskrbela jo je risba, ki jo je našla na Ethanovi mizi. Narisal je pištolo, zraven pa truplo, s katerega curlja kri, in pripisal: »Misli mi ne dajo miru. Pomagajte mi. Povsod je kri. Moje življenje nima smisla.« Učiteljica je staršema svetovala, naj ga pošljeta na svetovanje, a sta se uprla. Rekla sta tudi, da sina zaradi službenih obveznosti ne moreta odpeljati domov, tako da so ga poslali nazaj v razred. Kasneje je iz pištole, ki jo je skrival v nahrbtniku, izstrelil več kot 30 krogel.
Orožje in kriza duševnega zdravja
Tožilstvo je v zaključnih besedah trdilo, da je oče ravnal skrajno malomarno, ker je sinu kupil orožje, ki ga tudi ni pravilno zavaroval in se ni menil za sinovo vse slabše duševno stanje. Ni ravnal z razumno skrbnostjo, so mu očitali. »Ne sodimo mu zaradi tega, kar je storil njegov sin,« je med drugim dejala tožilka Karen McDonald, »ampak za to, kar je in česar ni storil.« Zagovornica Mariell Lehman je ugovarjala, češ da tožilstvu manjkajo dokazi: »Slišali nismo nobenega pričevanja in videli nobenega dokaza, da naj bi obtoženi vedel, da je sin komurkoli nevaren.«
Starši pokojnih otrok so z odobravanjem sprejeli sodbo, za katero si je porota vzela nekaj več kot en dan. »Noben starš ne bi smel iti skozi pekel, skozi katerega gremo mi,« je izjavil Buck Myre, oče pokojne Tate. Dejal je, da ne gre samo za orožje, pač pa tudi za krizo duševnega zdravja v državi, ki je ne bo mogoče zlahka rešiti. Po njegovem mnenju bi morala odgovornost za hčerkino smrt prevzeti tudi šola. »Čas je za spremembe. Imamo štiri mrtve otroke, nihče pa noče prevzeti odgovornosti.« Oče pokojne Hane, Steve St. Juliana, pa je opozoril, da so množični strelski napadi »morilci številka ena naših otrok«, in pozval k ukrepanju. »Naši otroci vsakodnevno umirajo, mi pa glede tega storimo zelo malo,« je še povedal.
