Oko za oko, zob za zob. Potem ko je Iran v torek napadel položaje skupine Džajš Al Adl v pakistanskem Balučistanu, je pakistanska vojska danes po lastnih navedbah z droni in raketami napadla teroristične cilje v iranski provinci Sistan in Balučistan. Ciljala naj bi baluško osvobodilno fronto in baluško osvobodilno vojsko, ki se zavzemata za avtonomijo Balučistana. Po tej nepričakovani izmenjavi ognja, pri kateri je bilo po uradnih navedbah na iranski strani ubitih devet ljudi (tri ženske, štirje otroci in dva moška), na pakistanski dan poprej pa dva otroka, sta Pakistan in Iran razglasila višjo stopnjo pripravljenosti.
Možni razlogi iranskega napada
Nejasno je, zakaj se je Iran odločil za nepričakovano širitev nestabilnosti na mejo s Pakistanom. Razlogi bi utegnili biti povezani z napetostmi na Bližnjem vzhodu in namenjeni odvračanju morebitnega napada na Iran, lahko pa so tudi notranjepolitične narave. Po vse večji nestabilnosti v Rdečem morju, kjer so se zvrstili že štirje napadi ZDA in njihovih zaveznikov na hutijevske položaje v Jemnu zaradi napadov na trgovske ladje, je Iran z napadi v bližnjih državah, tudi Siriji in Iraku, dokazoval, da je zmožen nacionalne cilje braniti na več frontah. Prav tako je lahko napad v Pakistanu služil miritvi lastnega prebivalstva po krvavem decembrskem terorističnem napadu v Kermanu s skoraj sto mrtvimi, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država, Iran pa je odgovornost pripisal Izraelu ter v državi aretiral več osumljenih vpletenosti v napad.
Pakistan druge možnosti, kot da se na napad odzove, skorajda ni imel, sicer bi se vlada pred februarskimi parlamentarnimi volitvami razkrila kot nemočna in nezmožna odziva na kršitev suverenosti. Pakistan je napadel skupine, ki jih zaradi več kot dvajsetletnega boja za avtonomijo Balučistana razglaša za teroristične, torej ni napadel iranske države (vsi ubiti so bili domnevno tuji državljani), podobno kot tudi Iran ni napadel pakistanske države. Uradni Islamabad je danes zatrdil, da kljub povračilnemu napadu v celoti spoštuje suverenost Irana. To so dokazovali tudi s tem, da so droni rakete na cilje v Iranu (oddaljeni so bili okoli 50 kilometrov od meje) izstrelili v pakistanskem zračnem prostoru.
Signali umirjanja
Etnični Baluči, s katerimi ima desetletja težave tudi Iran, so torej postali cilj kontrolirane eskalacije, v kateri nobeni strani ni v interesu dodatna zaostritev. Državi se sicer že dlje časa medsebojno obtožujeta nezadostnega ukrepanja za zajezitev terorističnih skupin. K zadržanosti so Pakistan in Iran danes pozvali v Evropski uniji, Rusiji, Turčiji in Kitajski, ki se je ponudila za posrednico med državama.
Iz Pakistana in Irana so danes prihajali spravljivi znaki. Oboji so se zavzeli za reševanje položaja po diplomatski poti. Islamabad je šiitski Iran imenoval za »prijateljsko državo«, Teheran pa sunitski Pakistan za »bratsko državo«. Na iranskem zunanjem ministrstvu so poudarili, da je njihova država zavezana dobrososedskim odnosom s Pakistanom, a da mora ta preprečiti nastajanje terorističnih gnezd na svojih tleh. V očeh zahoda Iran velja za podpornika terorizma s podpiranjem šiitskega Hezbolaha, jemenskih hutijcev in Hamasa, ki sebe opisujejo kot sile upora.
