Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je pojasnila, da bodo protestni shodi sodnikov 4. januarja večinoma potekali na sedežih okrožnih in višjih sodišč za ta sodišča in za manjša okrajna sodišča na njihovem območju. Protesti se bodo začeli ob 10. uri in bodo trajali predvidoma do ene ure.
»Obravnave in seje ne bodo preklicane, pač pa bodo zaradi protesta prekinjene in se bodo takoj za tem nadaljevale. Pri tem bodo strankam pojasnili razloge za prekinitev, pri čemer se sklicujemo tudi na kolegialno podporo, mi smo jo za svoja prizadevanja prejeli s strani Odvetniške zbornice Slovenije in Društva državnih tožilcev,« je dejala Bergant Rakočevićeva. Po pojasnilih predsednice sodniškega društva bodo na protestne shode vabljeni vsi sodniki, ne glede na to, ali so člani Slovenskega sodniškega društva ali ne.
Na protestih 4. januarja bodo prebrali oziroma sprejeli protestno izjavo, ki jo pripravlja vodstvo Slovenskega sodniškega društva, nato pa bo sledila diskusija o načinu zaostritve ukrepov. V popoldanskem času pa bo potekala seja glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, na kateri se bodo odločali o nadaljnjih korakih društva.
Neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča bodi šteli za hudo kršitev načela pravne države
Člani Sodnega sveta so v četrtek sprejeli tudi stališče glede uresničitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Kot so opozorili v današnji izjavi za medije, doslej s strani izvršilne in zakonodajne veje oblasti niso prejeli nobenih novih informacij glede morebitnih aktivnosti v zvezi z uresničitvijo ustavne odločbe glede sodniških plač. Stališče Sodnega sveta sicer je, da zavzemanje za uresničitev odločbe ustavnega sodišča ni v nobeni povezavi s pogajanji za ureditev novega plačnega sistema v javnem sektorju.
»Gre za upoštevanje bistva načela pravne države, enakovrednosti in medsebojnega spoštovanja vseh treh vej oblasti. Neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča bo Sodni svet štel za hudo kršitev načela pravne države in zanikanje vladavine prava ter ustavne ureditve Republike Slovenije,« je Sodni svet zapisal v današnji izjavi.
Ustavno sodišče je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.
Tudi tožilci se bodo v primeru neuresničitve ustavne odločbe obrnili na evropske institucije
Državne tožilce je razburil dogovor o uskladitvi plač, ki ga je vlada parafirala s sindikati javnega sektorja. Zahtevajo, da vlada spoštuje odločitev sodišč in načela pravne države ter do 3. januarja uskladi plačna nesorazmerja sodnikov, s tem pa tudi tožilcev. V nasprotnem bodo o ravnanju vlade obvestili pristojne institucije v Evropi.
Kot je v sporočilu zapisala vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij na vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so se z nejevero in z ogorčenjem preko medijev seznanili z odločitvijo vlade, da je ta s sindikati javnih uslužbencev podpisala dogovor, s katerim zavestno ignorira odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač. To je junija ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z načelom delitve oblasti, zakonodajalcu pa za odpravo te protiustavnosti določilo šestmesečni rok, ki poteče 3. januarja.
Iz dogovora vlade s sindikati, je dodala Kline, pa izhaja, da zaveza glede ustavljenih stavkovnih aktivnosti s strani sindikatov do 13. septembra ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom. To je za tožilce nesprejemljivo.
»Prav je, da se sindikati zavzemajo za boljše pravice tistih, ki jih zastopajo, vendar pa je hkratno omejevanje drugih skupin in njihovih pravic povsem nedopustno in neskladno z osnovami sindikalnega boja. S podpisom takšnega sporazuma se je vlada s sindikati pogajala o pravicah sodnikov, s tem pa tudi državnih tožilcev, kar je nesprejemljivo,« je vodja posvetovalne skupine izpostavila v sporočilu.
Poudarilaje, da je ustavno sodišče v odločbi ponovilo svoje že večkrat izraženo stališče, da položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju, enako pa tudi državnih tožilcev, kar se tiče njihovega plačnega položaja ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev. »Zaskrbljujoče je, da vlada ignorira odločbo najvišjega sodišča v državi, še več, ravna v popolnem nasprotju z njo,« je še opozorila Klinetova.
