»Na Evropskem svetu smo imeli temeljito razpravo o katastrofalnih humanitarnih razmerah na Bližnjem vzhodu,« je ob robu zasedanja povedal Robert Golob in dodal, da so voditelji dosegli soglasje za konkretne rešitve. Predsednik slovenske vlade je v imenu Slovenije izrazil zadovoljstvo, da je večina držav članic Evropske unije podprla nedavno resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, ki zahteva takojšnjo prekinitev spopadov v Gazi.
Voditelji so se soglasno strinjali, da se pripravi akcijski načrt, v katerem se opredeli vloga EU pri prizadevanjih v smeri rešitev dveh držav, ki bi tako palestinski kot izraelski strani zagotovila življenje v miru in varnosti. Prizadetim območjem pa se mora zagotoviti humanitarna pomoč. »Evropski svet se je strinjal, da bo v okviru mediteranskih držav organizirana skupna iniciativa za humanitarno pomoč na morju, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija,« je poudaril Golob in dodal, da so danes dosegli tudi soglasje za pripravo akcijskega načrta za trajno mirovno rešitev razmer na Bližnjem vzhodu.
Že včeraj je premier za slovenske medije dejal, da je Evropski svet je sprejel zgodovinske odločitve glede širitve EU - zeleno luč za približevanje sta dobili Ukrajina in Moldavija. Evropska Unija pa je z enotno odločitvijo glede Bosne in Hercegovine poslala pomembno sporočilo. Spomnimo, da je predsednik vlade septembra letos na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela naslovil pismo o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan, v katerem je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji o začetku pristopnih pogajanj z BiH odločili do konca tega leta.
V Bruslju optimistični, da bodo kljub blokadi Madžarske našli rešitev za pomoč Ukrajini
Voditelji držav članic EU na zasedanju v Bruslju sicer danes niso dosegli dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna unije, ki vključuje tudi 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini, saj je odločitev blokirala Madžarska. Dogovorili so se, da se bodo na pogovorih o tem znova sestali v začetku konec januarja ali v začetku februarja.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na novinarski konferenci po končanem vrhu danes izrazil optimizem, da bo dogovor dosežen kmalu, saj je z zadnjim predlogom strinja 26 držav članic.»Zelo sem prepričan in optimističen, da bomo izpolnili naše obljube o podpori Ukrajini s finančnimi sredstvi v prihodnjih tednih,« je povedal.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zatrdila, da bo EU našla rešitev za sprostitev finančne pomoči Ukrajini na naslednjem srečanju voditeljev sedemindvajseterice, potem ko je madžarski premier Viktor Orban vložil veto na finančno pomoč Kijevu. Kot je pojasnila, bodo izkoristili ta čas, da zagotovijo, da bodo imeli na naslednjem vrhu »delujočo rešitev«, če dogovor 27 držav članic ne bo mogoč.
Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov za prihodnja štiri leta. Pri tem bi potrebovali za 21 milijard evrov dodatnih prispevkov članic. V 64,6-milijardno povečanje je poleg pomoči za Ukrajino vključenih dodatnih 9,6 milijarde evrov za soočanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad. 1,5 milijarde bi namenili tudi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.
Povečanje sredstev za Solidarnostni sklad EU za Slovenijo ostaja prioriteta, tako zaradi izkušnje avgustovskih poplav kot tudi vedno večjega števila naravnih nesreč širom Evrope in po svetu.
Orban je po Golobovem mnenju v svojih stališčih glede Ukrajine osamljen
Na zasedanju voditeljev držav članic EU se je pokazalo, da je madžarski premier Viktor Orban v svojih stališčih glede Ukrajine osamljen, je po koncu vrha v Bruslju povedal slovenski premier Robert Golob. Po njegovem mnenju se je sicer Orban pri odločanju o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino znal umakniti v pravem trenutku. »Včeraj se je jasno pokazalo, da je madžarski premier v svojih stališčih osamljen. Mislim, da je to glavno sporočilo, ki ga je dobil od vseh nas,« je povedal glede Orbanovih stališč o podpori Ukrajini.
Na vprašanje, kakšno sporočilo EU pošilja s tem, da se je eden od ključnih članov pri odločanju o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino umaknil iz dvorane, je Golob odgovoril, da gre za pozitivno sporočilo. »Včasih se je treba umakniti zato, da se sprejmejo pomembne odločitve. Jaz mislim, da je to pozitivno sporočilo, ker se je znal umakniti v pravem trenutku,« je povedal.
Medtem ko je madžarski premier pri začetku pristopnih pogajanj s Kijevom nekoliko popustil, pa je preprečil dogovor o nadaljnji makrofinančni podpori Ukrajini v okviru revizije večletnega finančnega okvirja EU.
Golob je poudaril, da so po 13 urah proračunskih pogajanj dosegli kompromis, s katerim se je strinjalo 26 držav članic. Dogovorili so se, da dajo Madžarski do konca januarja oziroma začetka februarja čas, da znova premisli, ali se bo pridružila drugim ali ne. »Če se ne bo pridružila, bomo sprožili načrt B,« je še povedal Golob, pri čemer pa ni želel razkriti podrobnosti tega rezervnega načrta.