Kdor spremlja vaše delo, ve, da veliko objavljate tudi v mednarodnih znanstvenih revijah. Ste še kako drugače vpeti mednarodno raziskovalno delo?
Znanstveni članki so le orodje, s katerim raziskovalci med seboj komuniciramo metode dela in rezultate raziskav, niso pa osnovni cilj našega dela. Je pa seveda lepo videti, da naše rezultate uporabljajo tudi mnogi raziskovalci v tujini, kar dokazujejo tisoči citatov naših del. Hkrati pa je za inštitut ključno, da smo tesno vpeti v mednarodno okolje, saj le-to podpira vrhunsko raziskovalno delo ter nam omogoča tudi dostop do ustrezne raziskovalne infrastrukture. Vključeni smo seveda v za nas relevantna mednarodna strokovna združenja, zelo pomembno pa je tudi naše sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih programa Obzorja (Horizon). Letos prvič začenjamo tudi s koordinacijo mednarodnega EIT Food projekta SuScan, v okviru katerega bomo preučevali potrebe potrošnikov glede podatkov o trajnosti pri označevanju in predstavljanju živil.
Kaj pa je bil sploh povod za ustanovitev Inštituta za nutricionistiko?
Predvsem vrzel na tem področju, saj takrat v Sloveniji ni bilo nobene raziskovalne skupine na področju prehrane in javnega zdravja. To je bilo tudi obdobje, ko se je v EU prenavljala zakonodaja na področju živil, kar je prineslo tudi vrsto izzivov tako za državo, kot za podjetja. Naš prvi javni državni raziskovalni projekt samo začeli izvajati leta 2011, leta 2012 že prvi evropski FP7 projekt, leta 2013 pa smo vstopili v sistem usposabljanja mladih raziskovalcev – doktorskih študentov. Ključni mejnik za nas predstavlja leto 2015, ko smo vzpostavili javni nacionalni raziskovalni program »Prehrana in javno zdravje«, ki ga izvajamo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, VIST Fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. Program je zelo uspešen, vanj pa je danes vključenih 23 raziskovalcev, od tega devet iz našega inštituta. Še en pomemben mejnik smo dosegli lani, ko smo se preselili v večje nove prostore, kar nam omogoča še učinkovitejše delo in vzpostavitev dodatne infrastrukture.
Izvajate torej pretežno javne raziskovalne projekte. Kakšno pa je vaše sodelovanje z gospodarstvom?
Drži, v lanskem letu so dobrih 70% naših prihodkov predstavljala javna sredstva. Naš najpomembnejši financer v Sloveniji je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), sledijo pa različna ministrstva, predvsem ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo, za obrambo in za javno upravo. Približno 15% prihodkov smo dobili od Evropske komisije za izvajanje raziskovalnih projektov programa Obzorje, preostalo pa so predvsem prihodki iz gospodarstva. Podjetja vključujemo v naše aplikativne raziskovalne projekte, ki generirajo njim uporabne rezultate, aktivni tudi na področju izobraževanj, kjer usposabljamo podjetja za izboljševanje sestave živila in prehranskih dopolnil ter za ustrezno označevanje in predstavljanje izdelkov.
Za vami je ogromno projektov, veliko sodelovanja z različnimi ustanovami in podjetji. Kaj bi ocenili kot najbolj vplivne projekte, ki so spreminjali navade ljudi?
Kar težko je izpostaviti tiste najbolj vplivne projekte, saj so naši projekti pretežno aplikativni in so prav vsi načrtovani tako, da niso sam sebi namen. Zelo sem na primer ponosen na raziskovalni projekt »Trans maščobe«, s katerim smo uspeli doseči prepoved industrijsko dodanih trans maščobnih kislin v živilih. Gre za dokazano škodljive sestavine, ki so k nam prihajale predvsem iz Balkana, in jih danes nihče ne pogreša. Projekt je dokazal, da lahko raziskovalci učinkovito podpremo politične odločevalce pri sprejemanju ustreznih ukrepov za zaščito zdravja prebivalcev. Velik vpliv so imeli tudi projekti Si.Menu, Nutrihealth in NutriD, s katerimi smo sistematično raziskali ključne prehranske izzive. Med drugim smo na primer ugotovili, da ima v obdobju zime kar 80% odraslih Slovencev pomanjkanje vitamina D, 40% pa celo hudo pomanjkanje. Na osnovi teh podatkov smo izvedli tudi široko ozaveščanje prebivalcev, ob čemer se je podvojil delež prebivalcev, ki pozimi prehrani dodajajo vitamin D. Danes je takšnih 60%, torej je pred nami še kar nekaj dela. V povezavi z ozaveščanjem moram izpostaviti tudi nacionalni portal prehrana.si, na katerem prebivalci lahko dostopajo do verodostojnih informacij s področja prehrane. Omeniti moram tudi brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki smo jo razvili skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom Jožef Stefan. Za potrebe aplikacije smo vzpostavili podatkovno bazo s podatki o sestavi več deset tisoč živil. To zdaj omogoča, da uporabniki enostavno skenirajo (fotografirajo) črtno kodo živila, aplikacija pa prikaže podatke o sestavi živila. Za lažje razumevanje aplikacija te podatke prikaže v barvah semaforja. Na primer, če je vsebnost sladkorja nizka, je obarvana v zeleno barvo, visoke vsebnosti pa so v rdeči barvi. Aplikacija ima preko 50.000 uporabnikov in jo redno nadgrajujemo. Prav letos bomo izvedli tudi novo obsežno zbiranje podatkov o sestavi živil, ki so naprodaj v vseh pomembnejših trgovinah v Sloveniji, s katerim bomo uporabnikom omogočili še boljšo uporabniško izkušnjo. Aplikacijo tudi redno nadgrajujemo in tako naslavljamo potrebe vse zahtevnejših potrošnikov.
Bi lahko izpostavili tudi kakšen zahteven cilj, ki vam ga še ni uspelo uresničiti?
Rezultati naših raziskav za Ministrstvo za zdravje so pokazali, da bi bilo smotrno oživiti simbol varovalnega živila (znak srca na živilih), ki ga je že v 80. letih prejšnjega stoletja uvedlo Društvo za zdravje srca in ožilja. Ugotavljamo namreč, da so podatki na označbah živil za mnoge zelo zahtevni, zato si potrošniki želijo znaka, ki bi jim olajšal nakup zdravju koristnejših živil. Za nacionalni znak se zavzemamo že več let, vendar je aktivnosti države zadržala namera Evropske komisije, ki je načrtovala uvedbo enotnega označevanja za vso Evropo. Zaradi močnih lobijev je ta namera do nadaljnjega odložena. Žal mora spet vsaka država sama zaščititi zdravje svojih prebivalcev – isti problem je bil tudi pri trans maščobah. Vlada je letos že objavila osnutek uredbe o uporabi nacionalnega znaka, ki se bo imenoval »Dobra izbira«, v resnici pa bo šlo za prenovljen obstoječ znak varovalnega živila. Takšna rešitev je bila optimalna, da ne pride do obremenjevanja potrošnikov z nekimi novimi znaki. Glede na trenutni potek aktivnosti upam, da cilj uvedbe nacionalnega znaka uresničen še letos.
Med pomembnimi je tudi vaš projekt izbora najbolj inovativnih živil, ki je bila letos še posebej slavnostno obarvan. Med slovenskimi proizvajalci hrane in pijače je nekaj premaknil, kajne?
Strokovnjaki mnogokrat očitamo podjetjem, da potrošnikom ponujajo manj zdrava živila, potrošnikom pa, da ne izbirajo »pravih« živil in da imajo slabe prehranske navade. Prav pa je, da nekaj odgovornosti prevzame tudi stroka, ki bo v prihodnosti morala biti še učinkovitejša tako pri ozaveščanju potrošnikov kot industrije. Zavedati se je treba, da je proizvodnja živil polna izzivov in da mnogi proizvajalci vlagajo zelo veliko truda v inovativen razvoj živil z boljšo prehransko sestavo, vendar pa verodostojne informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Domači proizvajalci pogosto nimajo dovoljšnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna živila uspešno predstavili potrošnikom in bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo takšnih živil. Posledično mnoga res kakovostna živila hitro izginejo iz tržišča. Naš odziv na to je vsakoletni izbor najbolj inovativnih živil z ugodno sestavo, ki poteka že od leta 2015. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju takšnih živil. Vsako leto objavimo razpis, na katerem zbiramo pobude podjetij in potrošnikov, nato pa na osnovi prehranskega profiliranja in ocen komisije izberemo nagrajence, ki imajo tudi pravico do uporabe posebnega znaka. Posebnost našega projekta je, da podelimo le po eno nagrado na kategorijo živil in da proizvajalcem ne zaračunavamo nobenih stroškov. V desetih letih smo nagradili dobrih 100 izdelkov, od katerih jih je preko 70% pa še vedno na tržišču. To si štejemo za pomemben učinek projekta, saj naše raziskave kažejo, da večina novih predpakiranih živil izgine iz tržišča prej kot v treh letih. Ob desetletnem jubileju projekta smo letos podelil tudi nagrade za inovacije desetletja, ker je bil tudi razlog za bolj slavnostno podelitev, ki je potekala konec januarja v Cankarjevem domu.
Če kdo, mi boste vi lahko podali oceno, kakšne so prehranske navade Slovencev? So se v zadnjih letih izboljšale?
V Sloveniji razpolagamo z zelo kakovostnimi rezultati raziskav le za obdobje pred epidemijo COVID19, žal pa vse kaže, da se je odtlej stanje poslabšalo. Že od prej se sicer soočamo z epidemijo debelosti, na katero ne vpliva le prehrana, temveč predvsem tudi telesna aktivnost. In te je očitno vsaj med mladostniki vse manj, zato so težave vedno večje. Tudi prehrana odraslih je mnogokrat daleč od priporočil. Visok vnos soli oz. natrija je povezan z višjim krvnim tlakom in povečanimi tveganji za srčno-žilne bolezni. Pri nas je povprečni vnos natrija približno dvakrat tolikšen, kot ga dovoljujejo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Izpostaviti je treba tudi rezultate nacionalne epidemiološke raziskave SI.Menu, ki je pokazala, da smo Slovenci veliki ljubitelji mesa in mesnih izdelkov. Vnose nad priporočili smo ugotovili pri preko 90% odraslih. Še posebej zaskrbljujoč je visok vnos procesiranih mesnih izdelkov in rdečega mesa. O znatnih zdravstvenih tveganjih poročajo pri uživanju več kot 500 g takšnih izdelkov na teden, povprečni vnos pri odraslih moških v Sloveniji pa je krepko preko enega kilograma. Žal večina zaužije tudi premalo zelenjave, kar se dodatno odraža na nizkem vnosu zelo koristnih prehranskih vlaknin. Skoraj 90% odraslih Slovencev jih zaužije manj od priporočenih 30 g na dan - povprečen vnos je le okrog 20 g. Skratka, tudi naše raziskave so identificirale vrsto izzivov, pri njihovem reševanju pa bomo lahko učinkoviti le s sodelovanjem vseh deležnikov.
Vsake toliko časa pridejo na trg marketinški triki, ki prodajajo produkte. Super živila, izdelki za izgorevanje maščob in hujšanje,… Kakšno je vaše mnenje o tem?
Ni čisto vse marketinški trik, jih je pa res veliko. Bliža se pomlad, ko bodo spet popularne diete in izdelki za hujšanje. Ali ni nenavadno, da je vsako leto popularna druga vrsta izdelkov? Eno leto ekstrakt zelenega čaja, drugo leto malinovi ketoni, tretje leto nekaj drugega… Ker takšni izdelki potrošnikom niso pomagali, jim podjetja ponujajo vedno nove 'rešitve'. Kaj bo popularno letos, bodo spet odločili oglaševalski oddelki nekaj podjetij, ki s takšnimi izdelki veliko zaslužijo, opaznega učinka pa potrošniki žal ne bodo opazili. Razen v denarnici. Za uravnavanje telesne mase je ključno uravnovesiti vnos in porabo energije. Bolj je nekdo telesno aktiven, več hrane oz. energije lahko zaužije. Ključen nasvet pri tem je, da naj bo takšna uravnotežena prehrana čim bolj pestra, da ne bo vsebovala le makrohranil in energije, temveč tudi vitamine, minerale in druge koristne snovi. To najlažje dosežemo, če zmanjšamo vnos visoko procesiranih živil, in si več obrokov pripravimo sami iz hranilno bogatih osnovnih živil. Pa še to: tudi zelenjava in sadje sta lahko odličen prigrizek!
Zadnjih 20 let so tudi prehranska dopolnila dosegla neslutene prodajne višave. Kaj je vaš najbolj uporaben nasvet kupcem na tem področju?
Da ne bom predolg – osebno dodajam le vitamin D. Otrokom ga dajem tekom celega leta, jaz pa ga jemljem od oktobra do maja. Nekaterim populacijskim skupinam se priporočam tudi dodajanje drugih vitaminov. Ob načrtovanju zanositve in med nosečnostjo se priporoča dodajanje folne kisline, vegani bi morali dodajati vitamin B12. Kdor ni prepričan je po več informacij vabljen na naš portal prehrana.si.
