Koncentracija letalskega, topniškega ter tankovskega ognja na ljudi v stavbah, rušenje vsega »živalskega« izza žice okupiranega ozemlja, je koncentracija jeklenega pekla in smrti v Gazi. Jasna in neomajna podpora ZDA temu početju z dobavo streliva, obveščevalnih podatkov in moralne podpore je velik pljunek na stran zgodovine zaveznikov v 2. svetovni vojni. Ni več ameriškega, še manj pa izraelskega oficirja, ki bi znal presoditi, kaj je dobro in kaj slabo kot pri osvobajanju koncentracijskih taborišč v Nemčiji leta 1945. Sicer pa to ne velja samo za oficirje. Namenoma ne bom rekel častnike, ker gre za ljudi brez časti. Gre tudi za običajne vojake in za številne politike ter odločevalce.
To, da so pri nas iz šolskega programa umaknili »Dnevnik Ane Frank«, je več kot povedno. Kaže na miselnost pozabiti na preteklost. Kaže na to, da je zlo zopet dovoljeno. Celo v obliki sodobnih koncentracijskih taborišč in celo s strani potomcev bivših žrtev. Tišina in zadrega, kako ravnati v EU in tudi v Sloveniji, sta več kot vidni. Kaj bo rekla in naredila Amerika? Pa se menda ja ne bomo zamerili mogočnim zaveznikom? In celo sedaj, ko smo v varnostnem svetu postali nestalna članica.
Na očeh vsega sveta se izvaja genocid Izraela nad Palestinci in to ob podpori ZDA. V koncentracijskem taborišču Gaza. Novice o tem pa počasi celo izginjajo z naslovnic in postajajo običajne. Kot so »običajne« smrti pobitih otrok. Govor o milijardah »vojaške pomoči« je v okviru vojn in zločinov preglasil govor o miru, sodelovanju, humanitarni pomoči in človečnosti.
Zahvala pa gre RTV Slovenija in avtorici Heleni Milinković ter ekipi za oddajo »Svet v letu 2023,« Mateju Šurcu na Radiu Slovenija in tudi marsikateremu drugemu Dnevnikovem in Delovem novinarju ter uredniku, ki imajo pogum nekonformistično seznanjati ljudi o dogajanjih, ki se ne bi smela zgoditi. Pa če je oblastnikom takšno poročanje všeč ali ne. Z vsako smrtjo novinarja kjerkoli na svetu umre tudi del resnice. Z vsakim ubojem zdravnika pa umre človečnost. Ljudje, ne pustimo vendar te norosti!
Miloš Šonc, Grosuplje
