Za Slovenci je še eno zahtevno leto, zaznamovano ne le z inflacijo, temveč tudi s katastrofalnimi poplavami. Poplave so zavedanje o pomembnosti podnebnih vprašanj okrepile. To dejstvo nekoliko pojasni izsledke raziskave, ki jo je Evropska investicijska banka​ (EIB), posojilna veja Evropske unije in na področju podnebnih projektov največja večstranska posojilodajalka na svetu, izvedla letos jeseni med več kot 30.000 državljani EU, Združenih držav Amerike, Kitajske, Indije, Japonske, Združenega kraljestva, Združenih arabskih emiratov, Kanade in Južne Koreje. Podnebne spremembe zasedajo visoko mesto med izzivi današnjega časa. Ob tem podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris meni, da se Slovenci zavedajo, da prehod na podnebno nevtralen svet ne more uspeti brez odprave socialnih in ekonomskih neenakosti doma in po svetu. »V Evropski investicijski banki smo popolnoma zavezani podpori pravičnemu prehodu, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Solidarnost in izvedljivi ukrepi so danes pomembnejši kot kadar koli prej. EIB je pripravljena Sloveniji zagotoviti dodatno podporo pri odpravi posledic nedavnih poplav.«

Zahteva po pravičnem prehodu

Zeleni prehod bo s stroški in nefinančnimi posledicami po vsej verjetnosti vplival na osebne proračune, pri čemer bodo gospodinjstva z nižjimi dohodki najbolj prizadeta. Večina Slovencev zahteva poštene politike za boj proti izrednim podnebnim razmeram. 68 odstotkov (kar je na ravni povprečja EU) jih meni, da je treba v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo odpraviti tudi socialne in ekonomske neenakosti. Hkrati jih le 39 odstotkov verjame, da je vlada sposobna izpeljati takšen pravičen prehod.

Eno od vprašanj za anketirance je bilo, ali naj države v razvoju prejmejo odškodnino za lažje spopadanje s podnebnimi spremembami, kar je verjetno tudi osrednje vprašanje na konferenci OZN o podnebnih spremembah v Dubaju (COP28). Slovenci so odgovorili pritrdilno: podpreti moramo za podnebne spremembe najobčutljivejše države ter zagotoviti globalno pravičen prehod na podnebno nevtralno in odporno družbo. 62 odstotkov Slovencev (kar je dve odstotni točki nad povprečjem EU in na primer deset odstotnih točk nad Nemčijo) se strinja, da bi morala vlada nameniti finančno pomoč prizadetim državam in jim olajšati spopadanje s podnebnimi spremembami.

Dewesoftov stoletni načrt

V trboveljskem Dewesoftu pravijo, da imajo pripravljen stoletni načrt, ker želijo, da bo Dewesoft zdravo slovensko podjetje tudi, ko njih več ne bo. Zelo dobro se zavedajo pomena trajnostnega razvoja za celotno regijo Zasavje. »Leta 2016 smo ustanovili podjetniški pospeševalnik Katapult, ko je bil vsak peti v Zasavju brezposeln, med mladimi jih je bila brezposelna skoraj polovica. Eden glavnih motivov Dewesofta je bil spodbuditi in podpreti razvoj podjetništva. Tudi danes je vizija enaka. Želimo ustvariti kakovostna delovna mesta, ki bodo pomagala ustaviti odliv mladih, ki bi sicer odhajali na delo v tujino,« pojasni Nadja Čakič, vodja odnosov z javnostmi. »Kar nekaj starih industrijskih objektov v Trbovljah smo že (in jih še bomo) obnovili, jim dali novo življenje. V prostorih nekdanje Strojne tovarne Trbovlje gradimo strojni park, kamor bomo preselili svojo orodjarno, v kateri izdelujemo vse aluminijaste dele svojih instrumentov. Na našo parkirno ploščad bomo do konca leta namestili sončno elektrarno in polnilnice za električna vozila. Lani smo podpisali pismo o nameri gradnje tehnološkega parka Mesto akrobatov, kjer bo posebna skrb namenjena ekologiji in trajnostnemu razvoju. V industriji zelenega prehoda smo zelo vpeti na področjih avtomobilizma in vetrnih elektrarn. Pri slednjih izvajamo 24-urni dnevni monitoring, gre za trg, ki se hitro širi. Naša najpomembnejša stranka na tem trgu je Vattenfall. Ena izmed rešitev, ki jih razvijamo v svetu električnih avtomobilov, je modul za izračun različnih fizikalnih veličin, ki se potem uporabijo za optimizacijo električnega ali klasičnega motorja. Naši pomembni stranki v tej industriji sta hrvaški Rimac in ameriška Tesla, sinonima na področju globalnega razvoja in izdelave električnih avtomobilov,« pravi Čakičeva.

Kako v Gen-I živijo zeleno prihodnost?

Gen-I pozdravlja tovrstne raziskave. Rezultate ocenjujejo kot spodbudne, saj nakazujejo zelo visoko zavedanje Slovenk in Slovencev o nujnosti takojšnjega ukrepanja in pomembnosti pospeševanja trajnostnega razvoja v širšem pogledu. Poleg okoljskega vidika torej zajemajo tudi družbeno dimenzijo, posebej pa navdihujočo pripravljenost, da nekaj glede tega tudi naredijo. »Zelo ponosni smo, da Gen-I deli vrednote in prepričanja slovenskega prebivalstva ter da naše poslovno udejstvovanje te podpira. To med drugim počnemo s samooskrbo s sončnimi elektrarnami ter dobavo izključno brezogljične električne energije. S tem omogočamo, da lahko vsak dom, pisarne in industrija prispevajo k razogljičenju družbe in varovanju našega planeta. Širše gledano pa rezultati raziskave omogočajo še boljše razumevanje in posledično udejstvovanje skupnih ciljev za trajnostni razvoj,« pravi Luka Jazbec, ESG-koordinator v Gen-I, kjer Sloveniji od začetka leta 2021 dobavljajo elektriko brez CO2. Prav tako radi povedo, da z vse hitrejšim postavljanjem sončnih elektrarn na strehe individualnih hiš in poslovnih objektov pomembno prispevajo k razogljičenju Slovenije.

Relativnost uspeha

Poslovno uspešnost je nujno postaviti v kontekst dolgoročnosti in vpliva oziroma učinka. Uspešnosti podjetja namreč ne moremo več presojati izključno na osnovi dodane poslovne uspešnosti, pač pa glede na (so)ustvarjanje dolgoročnega učinka na ljudi, lokalno skupnost, državo, planet in ne nazadnje posel. »Menimo, da si ne moremo več privoščiti prelaganja odgovornosti za posledice naših ravnanj na pleča naših otrok,« dodaja Nadja Čakič. Ideja o boljšem jutri nas navdihuje, vendar bo ostala le ideja, dokler je ne bomo začeli udejanjati vsi – najprej posamezniki in nato kolektivno.