V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bodo pri pokojninski reformi vztrajali pri postopni izenačitvi prispevne stopnje delojemalcev in delodajalcev, pa tudi pri stališču, da je 40 let delovne dobe dovolj za starostno upokojitev. Pričakujejo tudi prenovo sistema invalidskega zavarovanj.
Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je na današnji novinarski konferenci.pozval vlado k takojšnjemu začetku pogajanj. Kot smo pisali v sobotni izdaji časopisa Dnevnik, računajo, da bo zakon spisan do sredine leta in da bo pokojninska reforma v DZ potrjena do konca leta 2024, Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je opozoril, da so matematično gledano pri reformi tri možnosti: »Ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo delali dlje.« Vlada naj bi izhodišča za pokojninsko reformo potrdila do konca meseca.
Zahtevali bodo najmanj 7,5-odstotni dvig minimalne plače
V ZSSS med prvimi izzivi v letošnjem letu pričakujejo uskladitev minimalne plače. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je povedala, da bo estanek socialnih partnerjev na to temo v petek, sindikati pa bodo zahtevali najmanj 7,5-, in ne le 4,2-odstotno zvišanje, kolikor je decembra znašala letna inflacija.
Glede na to, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, pričakujejo tudi pogostejše izračune teh stroškov - zdaj se jih namreč pripravlja le vsakih šest let. Ministrstvo naj bi predlog ustreznih sprememb že pripravilo.
V ZSSS za uravnoteženo davčno reformo
Med osrednjimi temami letošnjega leta bo po oceni Jerkičeve tudi davčna reforma. V ZSSS pozivajo, naj bo uravnotežena - če se bo razbremenilo plače, bo po njihovem mnenju treba dodatno obdavčiti tudi premoženje. Poleg tega bi morali z njo zagotoviti razbremenitev srednjega razreda ter vzpostaviti ustrezno razmerje med davčno in socialno politiko,in sicer tako, da ne bo več nekdo, ki se mu bo zvišala plača, na koncu finančno na slabšem. Zavzemali se bodo za enako obremenitev vseh oblik dela in za spremembe pri normiranih s. p.,-jih, ki zaslužijo tudi po 70.000 evrov na leto, a so davčno izenačeni s tistimi na minimalnih plačah. Še naprej bodo nasprotovali uvedbi socialne kapice.
Zorko pričakuje drugi krog pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je omenil možnost skrajšanja polnega delovnega časa s 36 na 30 ur na teden, 48-urni neprekinjeni mesečni počitek, ki ga v nekaterih panogah, kot sta trgovina in gostinstvo, še vedno ni, dodatek za sobotno delo, obvezno božičnico. Ob tem upa, da bodo v tem zakonu, ki velja za malo delavsko ustavo, vzpostavili osnove plačnega sistema za zasebni sektor, tako da osnovna plača ne bo več smela biti nižja od minimalne plače, ter vpeljali nadaljnje ukrepe za zmanjšanje prekarnosti in zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.
»Tisti, ki imajo več, morajo plačevati več«
V ZSSS apelirajo tudi k čim hitrejši ureditvi zdravstvenega zavarovanja in iz njega izhajajočih pravic, ki jih veliko število posameznikov težko uveljavlja. »Tisti, ki imajo več, morajo plačevati več, ne pa vsi enako,« je v zvezi z obveznim zdravstvenim prispevkom,ki je letos določe pri 35 evrih, dejal podpredsednik zveze Oskar Komac.
Med prioritetami največje sindikalne centrale v državi je še sprejetje sprememb zakona o urejanju trga dela, ki so trenutno v medresorskem usklajevanju in naj bi z zvišanjem nadomestil za brezposelnost pomembno izboljšale socialni položaj brezposelnih, ter sprememb zakona o delitvi dobička, ki je sicer že usklajen z resornim ministrstvom, čaka pa še na zakonodajni postopek. Želijo si tudi dokončne ureditve plačnih nesorazmerij in plač v javnem sektorju.
Podpredsednica ZSSS Saška Kiara Kumer. je izpostavila, da se bodo še naprej zavzemali za obuditev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in njegovo okrepitev na panožni ravni, Ob tem je opozorila, da pokritost s kolektivnimi pogodbami upada in je že nižja od 70 odstotkov. Glede dela Inšpektorata RS za delo pa se je zavzela za nenapovedane preglede, ciljane akcije, poglobljene nadzore in skrajševanje postopkov.
