Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo sicer po izsledkih Eurostata lani 55 odstotkov prebivalcev EU, starih med 16 in 74 let. V Sloveniji je bil delež 47-odstoten.
Razlika med deležem visoko izobraženih z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami in deležem imetnikov vsaj osnovnih veščin z nizko formalno izobrazbo ali brez nje je bila najvišja na Portugalskem (66 odstotnih točk), v Grčiji (63 odstotnih točk) in na Malti (59 odstotnih točk), najnižja pa v Estoniji (12 odstotnih točk), na Finskem (14 odstotnih točk) in v Litvi (22 odstotnih točk), je ta teden objavil evropski statistični urad.
V Sloveniji je razlika dosegla 36 odstotnih točk, s čimer se je država uvrstila nekje na sredino lestvice članic EU. Delež visoko izobraženih z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami je bil 69-odstoten, delež tistih z nizko izobrazbo ali brez nje pa 33-odstoten.
Manj digitalnih spretnosti imajo v povprečju starejši. V starostni skupini med 65 in 74 let je imelo lani vsaj osnovne digitalne spretnosti 34 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk. V starostni skupini med 25 in 34 let jih je imelo 69 odstotkov moških in 71 odstotkov žensk.
V starostnih skupinah od 16 do 24 let, od 25 do 34 let in od 35 do 44 let je bilo med ljudmi z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami več žensk kot moških. Med starimi 45 let ali več je bilo stanje obratno.
V Sloveniji je imelo v starostni skupini od 16 do 24 let vsaj osnovne digitalne veščine 73 odstotkov prebivalcev (enak delež moških in žensk), v skupini od 25 do 34 let 62 odstotkov (61 odstotkov moških in 63 odstotkov žensk), od 35 do 44 let 59 odstotkov (54 odstotkov moških in 64 odstotkov žensk), od 45 do 54 let 46 odstotkov (42 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk), od 55 do 64 let 33 odstotkov (37 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk), v starostni skupini od 65 do 74 let pa 18 odstotkov (21 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk).
