Statistika dokazuje, da je jedrska energija najvarnejši vir energije, vendar so posledice morebitnih nesreč lahko velike, ker imamo opravka z visokoradioaktivnimi snovmi. Take nesreče ostanejo v kolektivnem spominu, tu so še odpadki, čeprav smo v resnici našli ustrezne rešitve za njihovo shranjevanje. Pri fisiji imamo lahko nekaj deset ton goriva, pri fuziji bomo govorili o nekaj gramih goriva. Pri fuziji reakcija ne more pobegniti izpod nadzora, če se karkoli zalomi, vir toplotne moči, torej plazma, takoj izgine. Plazma je najbolj občutljiva zadeva na svetu, če ji nekaj ne ugaja, bo ugasnila. Pri tem bi pravzaprav nastala škoda predvsem na majhnem delu zidu naprave in magnetih. Fuzijsko gorivo, ki bi bilo za ljudi lahko nevarno, je radioaktivni tritij, ki pa ga bo v reaktorju 1,5 grama in ga je možno pri nepričakovani ugasnitvi plazme uspešno zadržati.
Vsekakor si ne želimo ponoviti zgodbe fisije, zato skušamo o tem viru energije ljudi obveščati in ozaveščati. V Angliji so denimo lani dosegli pomembno zmago, saj bodočih fuzijskih naprav na Otoku ne bodo obravnavali kot jedrske objekte, ampak kot naprave z virom sevanja. Kar je bistvena razlika. To ne bodo ekvivalenti jedrskih elektrarn. Delo
