Že skoraj dve leti je minilo, odkar smo testirali prvo generacijo Samsungovega prenosnega projektorja freestyle. Podjetje je medtem izdelalo novega, a ta ne predstavlja pretiranega tehnološkega napredka. Zlasti so se pri podjetju osredotočili na piljenje programske opreme, medtem ko je strojna oprema ostala dokaj nespremenjena. Zanemariti pa ne gre še ene spremembe. Samsung je očitno uvidel, da si je s prvo generacijo projektorja zastavil preveč ambiciozne načrte s postavitvijo previsoke cene. V drugo so mali projektor premaknili v veliko bolj cenovno dostopno območje. Če je bilo za prvi freestyle treba odšteti 999 evrov, druga generacija stane le še 649 evrov.
Glavna zvezda pri freestylu je dizajn projektorja. Ta je tudi sicer izrednega pomena. Že ena malenkost lahko vpliva na to, ali bomo neko napravo radi uporabljali ali pa se ji bomo izogibali. Samsung je zadel v polno, ko je med poplavo kvadrov, kock in vseh drugih okornih oblik prenosnih projektorjev izbral privlačno cilindrsko obliko. Še bolj so zadeli terno, ko so cilinder pričvrstili na stojalo, ki omogoča 180-stopinjsko prilagajanje naklona. Skupno je zadeva visoka 17,3 centimetra in široka 10,2 centimetra, tehta pa 0,8 kilograma. Kombinacija vsega tega pomeni, da imamo opraviti z izredno prenosno napravo, ki jo lahko usmerimo v katero koli smer. Tudi v strop. Ta možnost pride prav zlasti tistim, ki nimajo prostih sten in nočejo v stanovanju imeti še prostora za platno, hkrati pa jih ne moti gledanje videovsebin med udobnim ležanjem v postelji.
Ločljivost je pri novem freestylu še naprej omejena na FHD (1920x1080) s 60-herčno frekvenco osveževanja slike. Samsung trdi, da je velikost slike možno raztegniti do diagonale 250 centimetrov. To sicer drži in slika pri teh dimenzijah ostane povsem gledljiva za gledalca, ki se je že v izhodišču pripravljen sprijazniti s FHD-ločljivostjo. Je pa treba dodati, da se z vsakim centimetrom večje diagonale oziroma oddaljenosti projektorja od »platna« kakovost slike vseeno slabša. Glavni krivec je mala sijalka, ki doseže svetilnost 230 ANSI lumnov. Ko je projektor blizu »platnu«, je to dovolj za zelo žive barve in dobre kontraste tudi ob dnevni svetlobi. Pri večjih razdaljah se svetilnost izgublja. Nekaj časa še ohranja gledljivost slike tudi pri dnevni svetlobi. Ko se približamo diagonali 250 centimetrov, pa tudi temni prostori ne ponujajo več najbolj živih barv, ki bi se jasno razločevale od barv v okolici. Zlasti pri športnih dogodkih, kot je nogomet, kjer je v ozadju veliko močne zelene barve, po kateri hitro tečejo majhni ljudje s še manjšo žogo, smo opazili, da slika ni tako ostra in polna podrobnosti. Je pa bila gladko tekoča. Če projektor potegnemo preveč nazaj, se pričnejo videti tudi meje med slikovnimi pikami.
Še vedno pogrešamo drugi vhod USB-C
Vse to je v resnici veljalo že za prejšnjo generacijo. Nova naprava je na strojni strani prišla zlasti s podaljšano življenjsko dobo sijalke, ki zdaj znaša 30.000 ur. Ob tem so v napravo vgradili še možnost povezovanja slike z drugimi freestyli druge generacije, da bi sestavili večjo sliko z boljšo ločljivostjo. Ne verjamemo, da bo to pogosto izkoriščena zmogljivost. Poleg tega so posodobili menije in vgradili hiter dostop do igričarskih storitev, kot je servis za pretočno igranje videoiger geforce now. Zanimivo in koristno, a nič revolucionarnega. Škoda, ker tega ni bilo že v prvi generaciji. Naloženi so tudi Voyo, Eon in Neo. Slednje ni nepomembno. Ena glavnih slabosti freestyla 2 je še naprej slaba povezljivost z drugimi napravami.
Od vhodov ima projektor na voljo dva. Eden je miniHDMI, ki omogoča predvajanje slike s prenosnika oziroma računalnika. Drugi je USB-C. Sliši se dobro, dokler ne izveš, da prenosni projektor nima vgrajene baterije. Ta se sicer lahko dokupi, v osnovi pa se napaja prek 50-vatnega (W) polnilnika. Slednji se s projektorjem poveže prav prek kabla USB-C. Kdor je mislil, da bo prek projektorja žično predvajal vsebine, naložene na telefonu, je delal račun brez krčmarja. Edina možnost je brezžično pošiljanje slike. V ta namen projektor premore zmožnost povezave Wi-Fi 5. Ni sicer najbolj napredna, a na kratkih razdaljah vseeno omogoča tudi pretočno igranje videoiger.
Med zelo praktičnimi lastnostmi naprave so dokaj kakovostno samodejno ostrenje, prilagajanje barve in poravnava slike. Vse to zna biti včasih malenkost muhasto in zahteva nekaj dodatnega časa ali malo prijazne spodbude. Če se ne strinjate s ponujeno nastavitvijo slike, jo je možno urediti tudi ročno prek daljinca. Kdor od naprave želi še več, bo morda cenil, da lahko služi tudi kot brezžični zvočnik. Kakovost zvoka je dokaj dobra, glasna in jasna tudi za domači poletni kino. Če kaj, je izkušnja še najslabša, ko je glasnost zvoka nastavljena nizko. Projektor namreč ni povsem neslišen. Ob daljši uporabi oddaja tudi nekaj toplote. Med zabavnimi opcijami je tudi dodatni nastavek, ki ga je treba dokupiti, a omogoča navijanje projektorja v grlo za sijalke. To pomeni, da lahko freestyle 2 postane fiksen projektor s stene, a v tej vlogi ni najbolj praktičen. Ker se v grlo navije cilindrsko ohišje, projektorja kar naenkrat ni mogoče več usmerjati v različne smeri. Sveti zgolj še naravnost. Bolj zanimiva opcija je zato, ker ga lahko privijemo v grlo viseče stropne luči in projiciramo sliko na tla. To zna biti zanimivo za predstavitve ali sestanke, zlasti pa za otroke.
Freestyle tudi v drugi generaciji najbolj blesti po zaslugi dizajna, preostale stvari pa počne dovolj kompetentno, da ga je treba upoštevati med iskanjem novega projektorja z ločljivostjo FHD. Ker ni alternativa glavnemu domačemu zaslonu, temveč bolj sodi v kategorijo zabavnih domačih dodatkov, je bila cena okoli tisočaka občutno pretirana. Trenutna cena okoli 649 evrov je že veliko bolj privlačna.
