»Zakon o ustavnem sodišču je jasen in izrecen. Ustavni sodnik ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Ta določba je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih,« je za omenjeno televizijo zatrdil Jaklič in ob tem dodal, da je kot samostojni podjetnik opravljal izključno dejavnosti, ki mu jih dovoljuje zakon.
Ob tem je zagotovil, da za opravljanje dela kot samostojni podjetnik ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, saj zakon po njegovih navedbah soglasje zahteva le v primeru, da je ustavni sodnik zaposlen v dopolnilnem delovnem razmerju.
Po Jakličevih trditvah je z dejavnostmi samostojnega podjetnika prenehal, ker mu je to povzročalo stroške.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, danes piše tednik Mladina.
Na pisanje se je odzvala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki bo zadevo predala Komisiji za preprečevanje korupcije. Če očitki držijo, gre za hudo nezdružljivost in hudo kršitev zakona, zato pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.
Jaklič tega ni želel komentirati.
Mladina: Ustavni podjetnik ddr. Klemen Jaklič
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, danes piše tednik Mladina. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo zadevo predala KPK. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.
Jaklič je bil za ustavnega sodnika izvoljen spomladi 2017, decembra istega leta pa je odprl s.p., ki ga je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos. Verjetno je, da je kot samostojni podjetnik predaval na eni od fakultet, piše Mladina.
Ob tem dodaja, da zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. »Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo,« navaja tednik.
Zakonodaja ustavnim sodnikom omogoča, da kako predavanje ali raziskovalno delo izvedejo tudi prek avtorske pogodbe. V kakšnem obsegu to počno, pa na ustavnem sodišču ne preverjajo, prav tako nimajo podatkov, ali ustavni sodniki dodatno služijo na kak drug, prepovedan način, so pojasnila navedli pri Mladini.
Ob tem se sprašujejo tudi, ali bi morala Jakliču sodniška funkcija prenehati, saj zakon o ustavnem sodišču v 16. členu določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti, če tega ne stori, pa mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.
Na ustavnem sodišču so o tem za tednik navedli le, da je zakonodaja jasna in ne predvideva kakega posebnega odločanja ustavnega sodišča, ki z okoliščinami konkretnega primera tudi sicer ni seznanjeno.
Mladina je ob tem spomnila še na primer upravne sodnice Petre Stanonik Bošnjak, ki je v času, ko ji je sodniška funkcija mirovala, odprla s. p. za pravno svetovanje, na kar sta se upravno sodišče in sodni svet odzvala s sklepom o odvzemu trajnega sodniškega mandata, pravilnost sklepa pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče.
»Gre za hudo kršitev«
Je pa zadevo danes komentirala predsednica DZ, sicer pa pravnica in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, ki meni, da če drži, da je bil Jaklič sočasno ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika še samostojni podjetnik, gre »za hudo nezdružljivost« in hudo kršitev. »Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo in kot pravnica pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop nemudoma, da bo sprejel svojo moralno, če že ne drugo odgovornost,« je dejala.
Se pa, kot je dodala, kot predsednica DZ zaveda tudi dolžnih ravnanj, ki se jih pričakuje od nje. Zato bo zadevo nemudoma predala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da se o njej izreče. »Namreč integriteta ustavnih sodnikov mora biti na najvišji možni ravni, nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo. In ustavni sodniki, med njimi tudi dotični dr. dr. Klemen Jaklič, v svojih odločbah velikokrat pišejo o integriteti in o varovanju osebnega ugleda,« je izpostavila.