Na petkovi izredni seji bo med drugim prva obravnava predloga novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Vladni predlog za obravnavo zakonskega predloga po skrajšanem postopku na kolegiju predsednice DZ 6. februarja ni prejel zadostne podpore. Poleg opozicijskih poslanskih skupin so mu namreč nasprotovali tudi v SD. Novela bi dala podlago za razdelitev 13.000 računalnikov, katerih nakup je bil povod za interpelacijo SDS zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.
Prav tako bodo v petek opravili prvo obravnavo predloga zakona o izvajanju uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, poimenovane kot akt o digitalnih storitvah. Predlagani zakon je po mnenju vlade ključen za vzpostavitev varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja. Akt določa pravila delovanja za ponudnike posredniških storitev, kot so na primer ponudniki storitev dostopa do interneta, pa tudi pravila za spletne platforme, kot so Facebook, X, Instagram itn. ter spletne tržnice, kot je Bolha. Določbe akta pa ne veljajo za spletne medije.
Nadalje je napovedana druga obravnava vladnega predloga novele zakona o osnovni šoli. Predvideva obvezni tuji jezik za prvošolce, na novo uvaja nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce in določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa.
Predlog predvideva tudi prenovo koncepta razširjenega programa v osnovnih šolah. Zdajšnje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, bi preoblikovali v vsebinska področja, in sicer gibanje in zdravje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.
Na dnevnem redu je nenazadnje druga obravnava civilnodružbenega predloga novele zakona o varstvu okolja, ki so ga umaknili z januarske seje. Predlog prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. V obravnavo sta ga vložila društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec.
Na izredni seji 21. februarja pa bodo na zahtevo SDS govorili o boju proti korupciji. V SDS se bojijo, da ima država pod aktualno vlado »resne težave s korupcijo«. Od vlade pričakujejo, da opravi razmislek, ali je še primerna za opravljanje funkcije skladno s prisego in ustavo. V zahtevi za sklic izredne seje so med drugim popisali že znane očitke. Med njimi je denimo lastništvo predsednika vlade Roberta Goloba v podjetju Star Solar, ki posluje z državno energetsko družbo Borzen.
Prav tako so navedli nakup 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov, ki je bil po njihovem mnenju netransparenten in nesmotrn. Spomnili pa so tudi na afero spornega nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani v vrednosti 7,7 milijona evrov za potrebe sodišč in na »oškodovanje javnih financ in negospodarno ter nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v projektu digitalizacije notarskih storitev za razvoj novega informacijskega sistema Notar na daljavo«.
Kolegij je na koncu odločil še, da se predlog dopolnitev zakona o javnem naročanju obravnava po skrajšanem postopku. S predlogom, ki so ga vložili v SDS, bi določili referenčne cene medicinskih pripomočkov in medicinske opreme. Referenčne cene pa bi uradno določal urad za centralno cenovno evidenco, ki bi ga vzpostavili.
