»Ligo prvakov smo slabo začeli, saj smo doma izgubili s francoskim Toursom, zato je bila tekma v Tivoliju za nas še toliko pomembnejša, saj si novega spodrsljaja nismo smeli dovoliti. Zavedali smo se, da nam ne bo lahko, videli smo, kakšen odpor je ACH Volley nudil Trentinu. Tudi proti nam so se borili do zanje točke, odločilo pa je to, da nismo delali nepotrebnih napak in tu je bila tista glavna razlika,« je po zmagi svoje ekipe na gostovanju v Ljubljani dejal Klemen Čebulj.
Navdušili sta ga dve zadevi. »Veseli me, da ima ACH Volley veliko mladih, nadarjenih igralcev, ki svojo priložnost dobijo tako v ligi prvakov kot v domačem prvenstvu. To je dobro tudi za reprezentanco, saj vemo, da ne bo mogla v isti zasedbi igrati v nedogled. Z igro, ki so jo prikazali, smo videli, da so na dobri poti. Čeprav smo vedeli, da bo Tivoli poln, je moje soigralce presenetilo, kako glasno je bilo v dvorani. Normalno je, da so navijali za domačo ekipo, ampak malce pa so bili tudi na moji strani,« je slovenski reprezentant dejal o sprejemu, ki ga je bil s strani navijačev deležen v Ljubljani.
Čebulj se je v Tivoliju sicer zadržal le eno leto, v njem je prvič okusil slast igranja med najboljšimi klubi v Evropi, nato je odšel v San Giustino, kjer je, tako kot v Ravenni, ostal samo eno leto in šele v svojem tretjem letu igranja v Italiji je s Civitanovo spet zaigral v ligi prvakov. Z njo je bil dvakrat tretji, na novo priložnost, da je spet igral v ligi prvakov, pa je moral čakati vse do sezone 2019/20, ko je prestopil v Trento, kajti vmes je dve leti igral za Milano, eno pa na Kitajskem.
Družina uživa na Poljskem
»Ker Asseco Resovia že sedem let ni igral v ligi prvakov, je motivacija še toliko večja. Začetek sezone za nas ni bil najboljši, v domačem prvenstvu smo izgubili dve tekmi, kot rečeno, nas je presenetil tudi Tours. A glede na sestavo ekipe so cilji visoko postavljeni. Mislim, da se v vseh tekmovanjih, tako v poljskem prvenstvu kot v pokalu in ligi prvakov, lahko borimo za finale, a bo sezona še dolga in nikoli se ne ve, kaj vse se vmes še lahko zgodi,« je Čebulj spregovoril o ciljih poljskega kluba, v katerem je zdaj že četrto sezono.
»Ko so mi po koncu lanske sezone ponudili novo pogodbo, je bila ena mojih prvih misli, da se nam ne bo treba seliti, kajti tudi družina se dobro počuti v tem okolju. In to je tisto, kar je najpomembneje. Mesto je ravno prav veliko, v njem imamo, kar potrebujemo za kakovostno življenje. Veliko je priložnosti za sprehode in preživljanje prostega časa v naravi. Lahko bi rekel, da je to naš drugi dom,« je o razlogih, zakaj se je ustalil v Rzeszowu, dejal Ravenčan, ki je že od leta 2016 poročen s Saro. Z njo imata sedem let starega sina Louisa, družbo pa jim delajo kar štirje bostonski terierji.
Seveda pa le to, da družini ustreza življenje v največjem mestu jugovzhodne Poljske, ne bi bilo dovolj, da bi Čebulj že štiri leta igral v istem klubu. Ob dobrih finančnih pogojih je tu seveda še igralski kader, s katerim razpolaga Resovia. V ekipi so številni poljski reprezentanti, kot so Fabian Drzyzga, Karol Klos, Jakub Kochanowski in Pawel Zatorski, Američan Torey DeFalco, od letošnje sezone tudi dobitnika zlate olimpijske kolajne, Francoza Yacine Louati in Stephen Boyer, ki sta na tekmi za tretje mesto na letošnjem EP morala priznati premoč Sloveniji.
Malce zbadanja s Francozoma
Priznava, da ima Asseco Resovia zares močno ekipo. »Kar pa se obeh Francozov tiče, je bilo seveda nekaj zbadanja, ko sta prišla v klub in smo govorili tudi o tisti tekmi za evropski bron. A mislim, da smo zasluženo zmagali,« je o tekmi za tretje mesto v Rimu spregovoril eden najboljših sprejemalcev na svetu, ki ga nekoliko slabši začetek sezone klubov, ki so imeli reprezentante, ne preseneča.
»Ne spomnim se, da bi bilo reprezentančno obdobje kdaj tako naporno, kot je bilo letošnje, zato je logično, da na ta račun še vedno nekoliko trpi klubska odbojka. Ne gre za to, da igralci ne bi imeli motivacije za trening, ampak reprezentančne tekme so nam pobrale veliko energije. V teh petih mesecih smo imeli le 28 prostih dni, a ne v enem delu, pač pa so bili razpršeni skozi te mesece. Normalno je, da zdaj to pušča določene posledice, kar se utrujenosti in prenasičenosti tiče. Toda ko bo šlo za zaključne boje, bo to že za nami,« je prepričan Čebulj.
Pohvali se lahko pohvali s tremi srebrnimi in bronasto kolajno na EP, od največjih tekmovanj pa mu manjkajo le še olimpijske igre. »Žal mi je, da se nam v Tokiu ni uspelo neposredno uvrstiti na olimpijske igre v Parizu, a je vse v naših rokah. Če bomo prihodnje leto v ligi narodov pravi, nam igre ne bodo pobegnile. Drugače pa je bila to ena težjih reprezentančnih sezon, ne samo zaradi petih mesecev, kolikor je trajala, pač pa tudi zato, ker smo imeli veliko težav s poškodbami. Pohvalno je, da smo se igralci znali prilagoditi ekipi in da smo bili za njeno dobro pripravljeni narediti vse, da bi zmagala,« je še dodal Čebulj.
