V medijih so danes zaokrožili videoposnetki protestnih akcij na posameznih voliščih po državi. Oblasti sicer niso sporočile, ali so bila ta dejanja uperjena proti dolgoletnemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki se mu ponovno obeta zmaga in s tem že peti predsedniški mandat.
Na enem od posnetkov, ki ga je objavila neodvisna medijska organizacija SOTA, je videti starejšo žensko, ki je domnevno v Moskvi zažgala volilno kabino, zaradi česar je volišče zajel dim. Žensko je pridržala policija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Drugi videoposnetek v ruski prestolnici prikazuje žensko, ki zliva zeleno barvo v volilno skrinjico. Policija jo je pridržala zaradi »oviranja uveljavljanja volilne pravice«.
O primerih vlivanja barve v volilne skrinjice so poročali tudi iz drugih delov države, med drugim iz Voroneža, Karačaj-Čerkezije in Rostova. Po navedbah oblasti so pridržali štiri ljudi.
Namen storilcev je bil razveljaviti glasovnice, je povedal namestnik vodje volilne komisije v Moskvi Nikolaj Bulajev, ki jih je obtožil, da delujejo po tujih navodilih in da jim je bil obljubljen denar.
V sibirskem okrožju Hanti-Mansi pa so pridržali žensko, ker je poskušala zažgati volilno skrinjico z molotovko, so po poročanju AFP povedali predstavniki tamkajšnje volilne komisije.
O podobnem incidentu so danes poročali tudi v Sankt Peterburgu, kjer je ženska vrgla molotovko v šolo, ki je služila kot volilno mesto.
Brez prave konkurence
V največji državi na svetu bo približno 113 milijonov volilnih upravičencev lahko svoje glasove oddalo do nedelje. Volitve bodo potekale tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila pred desetimi leti, ter v delih ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih zaseda ruska vojska in si jih je Moskva priključila septembra 2022.
Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada od leta 1999, tudi na tokratnih volitvah nima prave konkurence. Proti njemu se bodo sicer pomerili trije kandidati, ki pa so vsi zvesti njegovemu režimu in nimajo možnosti za zmago. To so Nikolaj Haritonov iz Komunistične partije, Leonid Sluckij iz Liberalnodemokratske stranke in Vladislav Davankov iz stranke Novi ljudje.
Za glavnega izzivalca je sicer veljal opozicijski politik Boris Nadeždin, vendar je njegovo kandidaturo volilna komisija v začetku februarja zavrnila zaradi neveljavnih podpisov podpore.
Kot kaže marčevska anketa državne javnomnenjske agencije Vtsiom, bi za Putina tokrat lahko glasovalo 82 odstotkov volivcev ob 71-odstotni volilni udeležbi. Preostali kandidati naj bi prejeli po okoli šest odstotkov glasov, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Številni predstavniki ruske opozicije so pozvali k protestom proti Putinu v nedeljo opoldne. Pred smrtjo je tudi opozicijski politik Aleksej Navalni pozval, naj volivci izberejo kateregakoli drugega kandidata. K protestom je volivce pozvala tudi njegova žena Julija Navalna, in sicer tako, da bi pred volišči v nedeljo oblikovali dolge vrste in s tem preobremenili volišča.
Vladimir Putin, avtokrat, ki si prizadeva za nov svetovni red
Vladimir Putin Rusiji vlada že skoraj četrt stoletja in nepopustljivo sledi svojemu cilju, veliki in močni Rusiji po vzoru Sovjetske zveze. Odkar se je nekdanji tajni agent in imetnik črnega pasu v judu vselil v Kremelj, je prevzel popolno oblast v državi, utišal opozicijo, Rusiji povrnil ugled velike sile in jo povedel v vojno proti Ukrajini.
Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu, v revni delavski družini. Kot pravi zase, je po naravi borben, kar je dokazoval že od rosnih let. Ukvarja se z borilnimi športi - treniral je boks, lahko pa se pohvali tudi s črnim pasom v judu.
Po končanem študiju prava se je zaposlil pri takratni sovjetski tajni službi KGB, kjer je bil dejaven 17 let. Med letoma 1985 in 1990 je bil nameščen v tedanji Nemški demokratični republiki (NDR). Po razpadu Sovjetske zveze je bil pomočnik reformističnega župana rodnega Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka. Leta 1996 je postal namestnik vodje kabineta tedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, leta 1998 pa vodja naslednice KGB, FSB.
Avgusta 1999 je bil presenetljivo imenovan za premierja, marca 2000 pa so ga, potem ko je po odstopu Borisa Jelcina opravljal dolžnosti začasnega predsednika, prvič izvolili za ruskega predsednika. Po dveh zaporednih štiriletnih predsedniških mandatih Putin leta 2008 v skladu s tedaj veljavno ustavo ni smel kandidirati za tretji predsedniški mandat.
Za svojega naslednika na čelu Rusije je izbral zvestega pomočnika Dmitrija Medvedjeva, ki so ga kritiki označevali za njegovo marioneto. Medvedjev mu je po mnenju analitikov »držal mesto« do ponovne izvolitve, obenem pa ga je imenoval za premierja. Putin je bil po mnenju mnogih najmočnejši predsednik ruske vlade doslej.
