Dogovor so občine podpisale pod okriljem Skupnosti občin Slovenije (SOS). V njem so se po besedah predsednika SOS Vladimirja Prebiliča zavezale, da bodo sredstva, ki jih dobijo kot občine z evidentiranimi romskimi naselji (gre za 3,5 odstotka primerne porabe občine), porabljale namensko za reševanje romskih vprašanj. »Osebno menim, da poseben dogovor o tem ni nujno potreben, saj smo že do zdaj zelo pregledno in jasno porabljali dobljeni denar, vseeno pa ni nič narobe, če to tudi formaliziramo,« je dejal.

Opozoril je sicer, da je denarja, ki ga občine prejmejo, premalo, da bi lahko reševale vsa vprašanja, povezana z Romi. Želijo si tudi, da bi jim pri tem država priskočila na pomoč s sistemskimi ukrepi. »Ker če te pomoči ne bo, potem želeni učinki denarja, ki ga dobimo, ne bodo doseženi,« je dejal ob podpisu sporazuma.

Sredstva za reševanje romskih vprašanj prejema 25 občin. Skupno gre po podatkih SOS za okoli osem milijonov evrov na leto, od česar na primer občina Kočevje, kjer županuje Prebilič, prejme 340.000 evrov. Župan je ob tem poudaril, da za reševanje romskih vprašanj dejansko porabijo skoraj dvakrat več, to je okoli 600.000 evrov. »Zato pozivamo državo, naj nam zagotovi dodatna sredstva in naj zaupa županom, da delamo dobro,« je dodal Prebilič.

Tudi županja občine Trebnje Mateja Povhe je opozorila, da bodo za reševanje romskih vprašanj nujni sistemski ukrepi na državni ravni. »Občine izvajamo ukrepe, ki so v naši pristojnosti, vendar brez sistemskih ukrepov zagotovo ne bo šlo in bomo v nasprotnem primeru samo še podaljševali odvisnost romskega prebivalstva od socialnih transferjev,« je dejala.

Sporazum so včeraj podpisali predstavniki 15 občin, štiri so ga podpisale že prej, preostale pa naj bi ga podpisale v prihodnjih dneh.

Župani so ob podpisu sporazuma sicer izrazili obžalovanje, da je DZ lani zavrnil zakonskih paket za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, ki ga je v DZ vložilo enajst občin. Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija slednje kaže, da država z neukrepanjem sistematično zanemarja otroke iz težavnih socialnih okolij. Mnogi od njih namreč zaradi razmer, v katerih živijo, ne obiskujejo šole in se predajajo kriminalu. »Zato bomo vztrajali, da se ta problematika rešuje tudi prek zakonodaje,« je dejal.