V koledarskem letu 2023 je slovenska reprezentanca nogomet znova vrnila na vrh ekipnih športov v Sloveniji in povzročila evforijo, saj so bile njene tekme v Stožicah razprodane že nekaj tednov pred začetkom. Razburljivo popotovanje se je začelo marca z gostovanjem v 4000 kilometrov oddaljeni Astani v Kazahstanu in vrhunec doživelo novembra s slavjem v Stožicah z novo zmago proti istemu tekmecu. Vmes je Slovenija v kvalifikacijski skupini, ki ji je bila glede na kakovost tekmecev pisana na kožo, postavljala mejnike. Tri stvari je storila prvič: premagala Finsko (3:0 v Stožicah), osvojila tri točke na vročem gostovanju pri Severni Irski v Belfastu (1:0) in ostala neporažena proti Danski (1:1 v Stožicah). Še nikoli ni osvojila toliko točk (22), kot jih je v boju za nastop na zaključnem turnirju v Nemčiji. Z izjemo porazov na Finskem, ko je zaradi poškodbe manjkal kapetan Jan Oblak, in Danskem je Slovenija vseskozi ohranjala visoko raven igre, ki je bila kombinacija Kekovega pragmatizma, balkanske predrznosti, zvitosti in igrivosti, slovenske pridnosti ter nemške discipline. Ekipa je pokazala sposobnost igrati na rezultat tudi na težkih gostovanjih.
Kakšna je bila psihična moč Slovenije, je dokaz, da je junija poraz na Finskem ni zamajal, ampak je ekipo naredil še močnejšo in je čez tri dni remizirala s prvo favoritinjo skupine Dansko, potem ko je strokovni štab naredil nekatere spremembe v začetni enajsterici, ko so delavci dobili prednost pred umetniki. A tudi tisti, ki so sedeli na klopi ali tribuni, so pomagali po najboljših močeh in ni bilo užaljenosti, čeprav so imeli malo igralnih minut. Reprezentanco znova preveva moštveni duh, ki je osnova za uspeh v ekipnih športih.
Slovenija ima po kakovosti najmočnejšo reprezentanco v dobri 30-letni zgodovini, na čelu sta dva asa svetovne kakovosti. V golu je vratar Jan Oblak, v konici napada vzhajajoči 20-letni zvezdnik Benjamin Šeško, ki je vzorčni primer zorenja skozi reprezentanco, v katero je prišel pri 17 letih. Ob Šešku je boljši postal njegov partner v napadu Andraž Šporar. Ena ključnih potez je bila, da je Kek Petra Stojanovića s položaja bočnega branilca pomaknil višje na desni strani igrišča (na drugo stran je postavil Jana Mlakarja), s čimer je ekipa pridobila dinamiko in udarnost v napadu. Ko sta ustrezno telesno pripravljena, sta srce ekipe v zvezni vrsti Timi Max Elšnik in Adam Gnezda Čerin. V obrambi je pravi poveljnik postal Jaka Bijol, ob njem je vse boljši in samozavestnejši Miha Blažič, medtem ko sta na bokih zacementirana Žan Karničnik in Erik Janža, strelec tudi dveh golov. Selektor Matjaž Kek je imel neizmerno zaupanje NZS, saj je ostal na klopi, čeprav je bil neuspešen v dveh kvalifikacijskih ciklusih, da bi v tretjem poskusu popeljal ekipo na svoje drugo veliko tekmovanje po svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010.