Najstnico, mlajšo od šestnajst let, naj bi v igri navidezne resničnosti v domišljijskem metaverzumu enkrat lani domnevno spolno napadla skupina odraslih neznancev. Pravzaprav niso napadli nje, temveč so njihovi avatarji napadli njenega avatarja, digitalni lik v igri. Britanska najstnica, ki je med napadom nosila očala za navidezno resničnost, ni bila fizično poškodovana, saj je šlo, kot že rečeno, za napad v virtualnem svetu, a je bila po pisanju britanskih medijev zaradi izkušnje travmatizirana. Gre za prvi tak primer, ki ga preiskuje policija. Ta zaradi zaščite domnevne mladoletne žrtve ne razkriva dodatnih podrobnosti. Vprašanje je, ali je kazenski pregon tovrstnega napada (po aktualni zakonodaji) sploh izvedljiv.

Čeprav najstnica v napadu ni bila fizično poškodovana, naj bi bilo vseeno mogoče, da je doživela travmo, primerljivo z žrtvijo posilstva. »Čustven in psihološki vpliv na žrtev je dolgoročnejši kot fizične poškodbe,« je za britanski Daily Mail komentiral neimenovani policijski vir. Oblasti skrbi, da trenutna britanska zakonodaja, po kateri je spolni napad opredeljen kot fizični stik brez privolitve, v takem primeru pregona ne omogoča. Številni so zato že pozvali k spremembam zakona, ki bi to dopuščal. Britanski notranji minister James Cleverly je preiskavi stopil v bran. Morda bi bilo res najlažje reči, da to, kar se zgodi v virtualnem svetu, pač »ni resnično«, a je poudaril, da je pri navideznih svetovih ključno prav to, da uporabniku (zlasti z uporabo VR-očal) nudijo neverjetno realno izkušnjo. Izpostavil je, da je žrtev mladoletnica, ki bo morala živeti s travmo spolnega napada, ter še, da je nekdo, ki lahko otroka tako zaznamuje v virtualnem svetu, grozljive stvari sposoben početi tudi v resničnem. Ian Critchley iz nacionalnega sveta NPCC je pojasnil, da je metaverzum plenilcem tlakoval pot do zločinov nad otroki, ki jih zaznamujejo do konca življenja. Tehnološke velikane je pozval, naj storijo več za to, da bodo njihove spletne platforme varne za vse uporabnike.

Nadrealistična nočna mora

Njegovi kritiki se sprašujejo, ali ne bi policija časa in sredstev raje namenjala preiskovanju zločinov v resničnem, ne pa v izmišljenem svetu. Od sredine predlanskega pa do sredine lanskega leta so namreč zabeležili nekaj več kot 68.000 posilstev, do obtožnic pa je prišlo v le 2,2 odstotka primerov.

Primer sicer ni prvi takšen. V brezplačni igri Horizon Worlds v virtualni resničnosti, katere lastnik je podjetje Meta, ki ima v lasti tudi Facebook, so zabeležili že več spolnih napadov. V igri posameznik oblikuje svojo digitalno oziroma animirano »persono«, avatarja, prek katerega živi v tistem domišljijskem svetu. Psihoterapevtka in raziskovalka metaverzuma Nina Jane Patel je bila v igri skupinsko posiljena, kar je opisala kot nadrealistično nočno moro.

Nobenega dvoma ni, da se bo morala policija po vsem svetu prilagoditi novim načinom spolnih napadov, pa tudi drugim vrstam kaznivih dejanj, storjenih v digitalnem svetu. Kiberkriminal je v zadnjih letih zacvetel, obstajajo namreč virtualni ropi, virtualne ugrabitve (o kitajskem študentu v ZDA, za katerega so starši plačali na tisoče dolarjev odkupnine, smo pisali pred kratkim), goljufije, kraje identitet.

Pri nas takega primera še niso obravnavali

Z generalne policijske uprave (GPU) so sporočili, da se zavedajo novih trendov svetovnega spleta, vključno z zlorabami v virtualnem okolju. »Pogosto obravnavamo spolno zlorabo, povezano z internetom, ko prek spletnih strani, družbenih omrežij, tudi računalniških spletnih iger storilec vstopi v komunikacijo z otrokom, z njim manipulira in ga spolno zlorabi,« je v odgovoru na vprašanje Dnevnika sporočila Maja Cimperle Adlešič, predstavnica GPU za odnose z javnostmi. Takega primera, o kakršnem poročamo, v slovenski policiji še niso obravnavali, a ker so del svetovnega spleta, se v policiji na nove trende pravočasno pripravljajo, o čemer ozaveščajo tudi druge. »Slovenski kriminalisti se usposabljajo doma in v tujini, kjer si z domačimi in tujimi strokovnjaki izmenjujejo nove prakse, trende in izzive, ki jih prinaša sodobna tehnologija,« je dodala.

Ker je v virtualnem svetu vse več otrok in najstnikov, se tam zadržuje tudi vse več storilcev. »Virtualne igre, ki se igrajo s pomočjo avatarjev, so precej pogoste, gre pa predvsem za to, da igre in avatarji omogočajo medsebojno interakcijo, ustvarjalci posameznih iger pa omogočajo, da igralci avatarje in virtualna okolja ustvarjajo tudi sami. Treba je poudariti, da je spolna zloraba otroka, mlajšega od 15 let, že, če ga storilec prek avatarja ali kako drugače nagovarja k spolnosti ali drugače prizadene njegovo spolno nedotakljivost,« je razložila sogovornica.