Joav Galant je predlog predstavil novinarjem, še preden ga je predložil vojnemu kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je v zadnjem času močno razdeljen glede prihodnje ureditve palestinske enklave po vojni. Nekateri skrajno desni člane vlade predlagajo preselitev Palestincev z območja in vzpostavitev judovskih naselij na tem ozemlju. Netanjahu o načrtih za Gazo po vojni doslej ni govoril v javnosti.
Glede na predlog Galanta bi Izrael obdržal varnostni nadzor nad območjem Gaze. Obnovo enklave, uničene v izraelskih napadih, bi prevzele mednarodne sile. Pomembno vlogo bi imel tudi Egipt, a je minister ni opredelil. Za upravljanje z ozemljem pa bi bili odgovorni Palestinci. »Prebivalci Gaze so Palestinci, zato bodo območje upravljali palestinski organi, pod pogojem, da ne bo sovražnih dejanj ali groženj proti Izraelu,« je poudaril Galant.
Vojno nameravajo nadaljevati do vrnitve talcev
V skladu z načrtom se bo vojna na tem ozemlju nadaljevala, dokler Izrael ne bo zagotovil vrnitve talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra, in uničil vojaških in upravnih zmogljivosti skrajnega gibanja. Načrte je minister razkril na predvečer potovanja ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, ki se na Bližnji vzhod vrača že četrtič, odkar je 7. oktobra napad Hamasa sprožil vojno v Gazi.
Vprašanja o prihodnosti tega ozemlja so v ospredju številnih pozivov k prekinitvi ognja, saj število žrtev med civilisti narašča, Združeni narodi pa opozarjajo na humanitarno krizo, zaradi katere je več sto tisoč ljudi razseljenih in se soočajo z lakoto in boleznimi.
V Gazi že 22.600 smrtnih žrtev
Medtem se v Gazi nadaljuje izraelska operacija proti Hamasu. Ponoči naj bi izraelska vojska obstreljevala mesti Han Junis in Rafa na jugu, kot tudi osrednji del enklave. Pri tem je po lastnih navedbah zadela več kot sto ciljev - vključno z raketnimi izstrelišči in skladišči orožja - in ubila več palestinskih borcev.
Izraelsko obstreljevanje Gaze in kopenska ofenziva izraelske vojska sta po najnovejših podatkih palestinskega zdravstvenega ministrstva v enklavi doslej terjala 22.600 smrtnih žrtev, od tega 162 v zadnjih 24 urah. Ranjenih je bilo 57.910 ljudi, od tega 296 v zadnjih 24 urah, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sever Gaze že več dni brez humanitarne pomoč
Humanitarne organizacije že več dni niso uspele dostaviti nujno potrebne pomoči na sever Gaze, je v četrtek zvečer opozoril urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha). Pozval je k nujnemu, varnemu in trajnemu humanitarnemu dostopu do območij na severu palestinske enklave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po navedbah Ocha ZN in partnerske organizacije že štiri dni niso uspeli dostaviti pomoči na območja severno od naravnega rezervata Vadi Gaza, kjer se nadaljujejo spopadi. Med nujno potrebno pomočjo so tudi zdravila za oskrbo več kot 100.000 ljudi na mesec.
Zato so pozvali k nujnemu, varnemu, trajnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do območij na severu, ki so že več kot mesec dni odrezana od juga.
Vodja Hezbolaha napovedal odziv na uboj drugega moža Hamasa v Bejrutu
Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je danes napovedal odgovor na uboj namestnika vodje palestinskega oboroženega gibanja Hamas Saleha al Arurija, ki je bil v torek ubit v eksploziji v libanonski prestolnici Bejrut. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za atentat.
»Odziv je neizogiben. Ne moremo preprosto molčati ob tako veliki kršitvi, saj bi to pomenilo, da bi bil izpostavljen celoten Libanon,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Nasrala. »Odločitev bo padla na bojišču. Borci na celotnem obmejnem območju bodo tisti, ki se bodo odzvali na hudo kršitev, ki se je zgodila v predmestju Bejruta,«"je še dodal vodja gibanja Hezbolah.
Od 7. oktobra lani, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in Hamasom, so namreč izmenjave ognja vse pogostejše tudi ob meji med Libanonom in Izraelom. Nasrala je v današnjem govoru dejal še, da trenutno dogajanje ob libanonsko-izraelski meji pomeni »zgodovinsko priložnost« za Libanon, da svoje ozemlje osvobodi izpod izraelske okupacije, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Libanon je medtem vložil tudi uradno pritožbo na Varnostni svet ZN zaradi napada na libanonsko suverenost. To je že pred dnevi napovedal premier Nadžib Mikati, ki je takrat dejal, da je namen novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom. Libanonske oblasti ob tem trdijo, da izraelske sile ob bombardiranju ozemlja Sirije vdirajo v zračni prostor Libanona.
Izrael z novimi napadi na položaje Hezbolaha v južnem Libanonu
Izrael je sicer z letali ponovno napadel položaje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v južnem Libanonu. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je pred tem v četrtek sporočila, da je po skoraj treh mesecih spopadov v Libanonu ob meji z Izraelom razseljenih več kot 76.000 ljudi.
Po navedbah izraelske vojske so letala napadla položaje Hezbolaha v več krajih ob izraelsko-libanonski meji, od koder naj bi borci šiitskega gibanja pripravljali napade na Izrael. Libanonski varnostni viri so potrdili napade na dveh lokacijah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na meji med Libanonom in Izraelom sicer pogosto prihaja do spopadov. Ti so se okrepili, odkar se je 7. oktobra na območju Gaze začela vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Od začetka sovražnosti je bilo na libanonski strani ubitih najmanj 175 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, in tudi več kot 20 civilistov, od tega trije novinarji. Pred tem je IOM v četrtek sporočila, da je bilo v Libanonu v nekaj manj kot treh mesecih skoraj vsakodnevnih spopadov ob meji med državama razseljenih 76.018 ljudi, navaja francoska tiskovna agencije AFP.
Vodja Hezbolaha Hasan Nasralahpa je medtem sporočil, da je gibanje od 8. oktobra na libanonsko-izraelski meji izvedlo okoli 670 vojaških operacij. Pri tem je po njegovih besedah uničil veliko število izraelskih vozil in tankov, a natančnejših številk ni podal, navaja spletni portal katarske televizije Al Jazeera.
Borrell na pogovore v Libanon o razmerah na meji z Izraelom
V Libanon je sicer danes odpotoval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki namerava s tamkajšnjimi voditelji razpravljati o razmerah na izraelsko-libanonski meji. Poudaril bo pomen preprečevanja razširitve konflikta iz Gaze v regijo ter ohranjanja dostave humanitarne pomoči civilistom, so sporočili v Bruslju.
Borrell se bo srečal s predsednikom parlamenta Nabihom Berijem in premierjem Nadžibom Mikatijem, pa tudi z zunanjim ministrom Abdalahom Habibom in poveljnikom libanonskih oboroženih sil Josephom Aunom, so sporočili iz Evropske službe za zunanje delovanje. Srečal se bo tudi z vodjo misije in poveljnikom mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil) Aroldom Lazarom. V pogovorih bo ponovno poudaril potrebo po okrepitvi diplomatskih prizadevanj z regionalnimi voditelji z namenom ustvarjanja pogojev za doseganje pravičnega in trajnega miru med Izraelom, Palestino in v regiji.
Od začetka vojne v Gazi so se zaostrile tudi razmere na izraelsko-libanonski meji, kjer vse pogosteje prihaja do izmenjave ognja med izraelskimi silami in šiitskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Bojazni pred širitvijo konflikta so se še povečale po torkovem uboju namestnika vodje gibanja Hamas Saleha al Aurija v Bejrutu. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom, v katerem je bil ubit Aruri.
Medtem ko se krepijo strahovi, da bi se lahko izraelska vojna v Gazi razširila na celotno regijo, se na Bližnjem vzhodu znova mudi tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken. Poleg Izraela, Egipta, Jordanije, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov ter Zahodnega brega bo tokrat obiskal še Grčijo in Turčijo.