Kerševan se je leta 1938 rodil v Ljubljani primorskim staršem, zato je imel rad Ljubljano in slovensko Primorje. Svoje življenje je posvetil svoji družini in delu na področju arhitekture. Šolanje na gimnaziji in Fakulteti za arhitekturo je dokončal v Ljubljani. Bil je tudi med spremljevalci krste mojstra Plečnika k njegovemu zadnjemu počitku. Spoštovanje do arhitekta mojstra Plečnika je ohranil vse življenje.
Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je bil dolga leta asistent in kasneje profesor. Študiral in delal je v seminarju profesorja Eda Mihevca in že v času študija sodeloval pri pripravi projektov na območju slovenske obale, projektiranja hotelov in urejanju urbanizma. Tudi po diplomi je ostal v njegovem seminarju in sodeloval pri številnih projektih v Ljubljani, Sloveniji in Slovenski Istri.
Za svoje delo na področju arhitekture je že leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je sodeloval v Biroju 71 pri projektiranju urbanističnih rešitev in pri projektiranju številnih poslovnih stavb, stanovanjskih objektov ter hotelskih kompleksov, kot so tudi Hoteli Bernardin v Portorožu. V Ljubljani je bil projektant Krematorija in njegove okolice na ljubljanskih Novih Žalah in spomenika žrtvam letalske nesreče na Korziki. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji je med drugim projektiral narodno gledališče in plesno akademijo v Skopju, vojaško bolnišnico v Zagrebu in bolnišnico v Banjaluki.
Veliko njegovih projektov je bilo realiziranih v tujini. Njegova dela so hotel in kongresni center na otoku Sao Tome in Principe, hoteli v Tobolsku v Sibiriji in v Moskvi, hotel Havana Libre na Kubi, kongresni center v Ulan Batorju v Mongoliji. Projektiral je tudi parlament v Katmanduju v Nepalu in naselje Piramid Garden v Kairu v Egiptu ter džamijo v Amanu v Jordaniji. Število projektov, ki jih je zasnoval, je bilo izredno veliko in jih v kratkem spominskem prispevku ni mogoče zajeti. V zadnjem času je pripravljal tudi obnovo gradu Črnelo. Na njegovi risalni mizi so ostale številne skice idej, ki jih ne bo mogel uresničiti.
Zadnjih petnajst let sva skupaj opozarjala mestno in državno oblast na izgubo neprekinjene pet tisočletne naselbinske kulture v središču Ljubljane s predlogi zaščite in predstavitve arheologije in situ. Najine idejne predloge je podprla tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Predlagala sva tudi predstavitev izkopanin iz prazgodovinskega obdobja in nekatera spominska obeležja o stari Ljubljani in Emoni. Žal so pobude ostale neuresničene.
Brez odgovorov so ostali predlogi, ki sva jih pripravila za posodobitev ljubljanske tržnice na Vodnikovem trgu in povezave Tivolskega parka s središčem mesta. Prav tako tudi predlogi v zvezi s projektom Potniškega centra Ljubljana in Ljubljanskega železniškega vozlišča. Področje najinega skupnega dela je bila tudi tujina, kjer sva pripravila predloge zaščite predstavitev zgodovinskih znamenitosti zlasti na Kitajskem.
Pripravljeno je gradivo za natis najinega skupnega dela, monografije z naslovom »Zamujene priložnosti mesta Ljubljana«, ki je Peter žal ni dočakal. Idejne zasnove, ki sva jih skupaj pripravila, je Peter mojstrsko ilustriral. Bil je ponosen Ljubljančan in si je vedno prizadeval za ohranitev arhitekturne in kulturne dediščine svojega mesta.
Peter, počivaj v miru. Za teboj je ostala velika praznina.
Milan Kovač