Avtor skoraj pledira za nekakšno novo križarsko vojno. Nadvse zlobna laž je namreč, da je muslimanom edini cilj uničenje krščanstva in Evrope. Uporablja naj enake vatle: zakaj pa ne spomni tudi, da je muslimanski svet več kot krščanski svet prispeval k zakladnici znanja človeštva, ki je bila in je temelj razvoja človeštva do današnje stopnje civilizacije.
Dobesedno razumevanje svetopisemskih besedil je dokaz intelektualne primitivnosti, česar zdajšnja prosvetljena civilizacija ni sposobna uvideti. Bog po tej Stari zavezi je maščevalen in zamerljiv (zob za zob, oko za oko). Se ima Netanjahu za Boga? Povsem enaka »filozofija« se je pri balkanskih narodih izrazila v krvnem maščevanju, na Vzhodu pa v šeriatskem pravu. Ta maščevalni Bog je potem poslal Kristusa, da bi malce zgladil ta barbarizem (podobno je v Sloveniji Janša, ki ga imajo nekateri za boga, poslal Logarja). Od takrat velja, da je pravica do maščevanja pridržana le Bogu, ne pa ljudem; ti imajo pravico le kaznovati/sankcionirati tistega, ki se pregreši zoper človečanske norme. Ki pa jih je z enim samim stavkom najceloviteje povzel Konfucij v svojem zlatem pravilu.
Ni torej mogoče razumeti, da se v visoko civiliziranih, celo na krščanski ideologiji temelječih državah, ljudje niso zmožni odreči primitivni maščevalnosti (ki spominja na krvno maščevanje ali šeriatsko pravo).
Rački hoče, da bi bili mi sodnik (namesto nekega mednarodnega sodišča, ki je obsodilo Putina, pa tisto za Miloševića, Karadžića …). To zahtevati je enako, kot če bi sosedom naložili, naj sodijo denimo ženi, ki je zabodla moža (ki ji je »počil film« spričo tega, da jo je mož dolga leta maltretiral). Z drugimi besedami: avtor poziva k linču, k primitivnemu maščevanju. V civiliziranem svetu pa smo ustanovili sodišča, ki naj kršiteljem pravil medsebojnega bivanja odmerijo kazen (po pretehtanju vseh argumentov). Enako Netanjahu, ki bo vseh naštetih 5 razlogov lahko razložil sodišču. To pa bo pretehtalo, kaj bi bila pravična sodba (v skladu z mednarodnim pravom). Na nas je samo, da registriramo to antičloveško obnašanje in kršitelja priženemo pred obličje pravice. Ne pa se truditi razumeti in zato oprostiti.
Dobesedno razumevanje Tore je približno tak argument, kakršnega so imeli nekateri v času razprave o arbitraži: da imamo v ustavi (posledično tudi v zakonodaji) svoje morje (ki si ga Hrvati prisvajajo). Dejstvo pa je, da mi lahko v ustavo zapišemo, da sega naše morje do Kitajske, ključno je, kaj nam bo priznala mednarodna skupnost. In ta prav gotovo ne bo smatrala, da Izrael sega od Rdečega do Sredozemskega morja natančno čez Gazo. Ker naj bi bilo tako v Tori. Obljubljena dežela je v resnici sanjarjenje.
Sodobnemu levičarju pač nese dovolj daleč (tudi čez izmišljeno islamsko-levičarsko zaroto). Človek je po svojem bistvu žival, živalski svet pa ne pozna maščevanja. Ali vere, ki itak izhaja iz neukosti ali po kristjanski ideologiji iz nepopolnosti človeka v primerjavi z Bogom. Zato postavljamo v ospredje človekove pravice: sodobni svet spoštuje to dvonogo, pokonci stoječo, razumno žival, pa ne glede na to, ali so to ljudje druge kulture, ali imajo morda močnejši telesni vonj … Uradni podatki tudi ne potrjujejo, da so kriminalci in posiljevalci, pred katerimi Grims in podobni bojda civilizirani zahodnjaki strašijo pravoverne in belopolte kristjane. Muslimani niso neljudje (»untermensch«), z getoiziranjem pa človeka ni mogoče socializirati.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana