Regulacija cen elektrike, ki je v minulem letu veljala za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, zaščitene odjemalce, javne zavode ter mala in srednje velika podjetja, je v novem letu tako precej ožje zastavljena.
Cene so po novem navzgor zamejene le še za gospodinjstva, in to za 90 odstotkov porabe, medtem ko bodo dobavitelji 10 odstotkov porabe lahko zaračunavali prosto. Cene za 90 odstotkov porabe bodo enake letošnjim, najavljene cene za 10 odstotkov pa so pri različnih dobaviteljih in glede na različne tarife za od 57 do 83 odstotkov višje od reguliranih.
Cene na borzah so glede na rekordne v letu 2022 močno padle, še vedno pa bi se ob ukinitvi regulacije za gospodinjstva računi za elektriko v novem letu zvišali za okoli 30 odstotkov, je oktobra pojasnjevalo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zato so se odločili za nadaljevanje regulacije, so pa hkrati želeli spodbuditi racionalno rabo, tako da ne bo zamejena cena za celotno porabo.
S ciljem razbremeniti gospodinjske proračune in znižati inflacijo je vlada tudi določila, da gospodinjstva od novembra 2023 do konca leta 2024 ne bodo plačevala prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Oprostitev prispevka je, kot je novembra pojasnjevalo ministrstvo, za povprečnega gospodinjskega odjemalca prinesla za okoli 8,6 odstotka nižji račun za elektriko.
Ostali odjemalci bodo v 2024 plačevali tržno ceno in tudi vse prispevke, kar je z argumentom stroškovne nekonkurenčnosti v primerjavi s tekmeci po Evropi naletelo na kritike gospodarskih združenj.
Drobnoprodajne cene zemeljskega plina, ki so bile do konca 2023 zamejene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, javne zavode in zaščitene odjemalce, bodo medtem za gospodinjske odjemalce in skupne kurilnice v večstanovanjskih stavbah ter za distributerje toplote prek sistemov daljinskega ogrevanja zamejene od danes do 30. aprila. Nova zamejena cena bo z 59,9 evra za megavatno uro brez DDV nižja od trenutne, ki znaša 73 evrov za megavatno uro brez DDV.
Vlada je sicer sprva, potem ko je razvoj dogodkov šel v smeri, da dobava zemeljskega plina ne bo vprašljiva in da bodo cene znatno nižje, kot so bile lani, načrtovala, da po novem letu cene plina ne bodo več regulirane. Vendar pa se je ob zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu in drugih geopolitičnih napetosti v svetu preventivno, za primer morebitne zaostritve na plinskem trgu, odločila, da regulacijo vseeno podaljša za obdobje zimskih mesecev.
Vozniki medtem lahko še naprej računajo na regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na servisih zunaj avtocest, enako velja za kurilno olje. »Zaenkrat ni predvidenih sprememb glede regulacije cen naftnih derivatov, se pravi, da ostane v veljavi, kot je opredeljeno v sedaj veljavnih uredbah,« so povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Uredba, ki to področje ureja, bo sicer prenehala veljati 20. junija, a iz navedb ministrstva gre razbrati, da bo trenutni sistem regulacije podaljšan.
Vlada cene derivatov določa na 14 dni po metodologiji, ki upošteva gibanje tečaja evro-dolar in povprečja cen derivatov na svetovnem trgu v tem obdobju. Omejene so tudi marže. Vlada je marže na bencin in dizel, ne pa tudi na kurilno olje, konec novembra znižala za okoli 30 odstotkov, kar je povzročilo obilo nezadovoljstva med trgovci, največji med njimi Petrol pa je na ustavno sodišče vložil celo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega ukrepa.
