Na shodu pred vlado so se opoldne zbrali predstavniki zaposlenih iz različnih delov javnega sektorja in vladi sporočili, da je dovolj praznih obljub in je čas, da dane zaveze končno izpolni. Pričakujejo uskladitev plač z inflacijo in odpravo plačnih nesorazmerij. Če dogovora ne bo, pa napovedujejo, da se bodo drugič zbrali še v večjem številu.
Današnji shod so pripravili v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Vanjo vključeni sindikati zastopajo zaposlene v številnih poklicih in dejavnosti, med njimi so policisti, poklicni gasilci, ravnatelji, zaposleni v vojski, zdravstvu, sociali, državni upravi, kulturi, visokem šolstvu.
»Zmanjkuje nam potrpežljivosti«
Po Počivavškovih besedah sindikati njihove pogajalske skupine predstavljajo tri četrtine vseh sindikatov javnega sektorja, z današnjim shodom pa izkazujejo enotnost in odločnost. »Naše poenotene zahteve in stališča imajo prav zaradi različnosti sindikatov, ki so jih oblikovali, posebno veliko težo in legitimnost, zato naš glas ne more ostati neslišan,« je dejal.
Protestniki, opremljeni s sindikalnimi zastavami, piščalkami in transparenti so se najprej zbrali na Trgu republike, od koder so se peš odpravili pred poslopje vlade. Tam so vladi sporočali, da jim počasi zmanjkuje potrpežljivosti. »Dovolj je prelomljenih obljub, dovolj nerealiziranih zavez, dovolj je zavlačevanja v pogajanjih, dovolj je spreminjanja izhodišč, konceptov in vedno novih in novih pogojevanj,« je poudaril Počivavšek.
Sindikati zahtevajo zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, o čemer bi dogovor, kot so opozarjali, moral biti sklenjen že do julija letos. Ob tem pa je njihova zahteva tudi takojšen dogovor glede usklajevanja plač z inflacijo.
Ob napovedani inflaciji, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, vlada predlaga zgolj 40-odstotno uskladitev z inflacijo oz. 2,2-odstotni dvig vrednosti plačnih razredov in se glede tega tudi na zadnjih pogajanji v sredo »ni premaknila niti za milimeter,« je dejal Počivavšek. »To je sramota, to je odnos do javnih uslužbencev, na katere računa vsakič, ko pride do naravne nesreče, do epidemije ali kakršnekoli druge krize,« je dodal.