Mestno gledališče ljubljansko bo med 2. in 7. februarjem že tretjič gostilo festival Ruta, na katerem se bo zvrstilo skupno osem predstav šestih gledališč z območja nekdanje Jugoslavije, jutri ob 19. uri pa ga bo na velikem odru odprla slovenska premiera uprizoritve Bodočnost, ki sta jo avtorsko zasnovala režiser Žiga Divjak in Gregor Zorc – ta je sicer nastala v koprodukciji z Beograjskim dramskim gledališčem, kjer so jo krstno izvedli sredi decembra lani. »Pred nami sta dva pomembna dogodka in obeh se silno veselim,« ob tem priznava Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL. Predstava Bodočnost je po njenih besedah »velik, zahteven ter dragocen projekt«, v katerem se je povezalo šest slovenskih in šest srbskih igralcev oziroma igralk, tovrstno sodelovanje pa hkrati zelo dobro odraža namen združenja Ruta.
Kot je spomnila Barbara Hieng Samobor, je leta 2019 šest gledališč iz glavnih mest vsake od šestih nekdanjih jugoslovanskih republik sklenilo zavezo o dolgoročnem sodelovanju; tako je torej nastala Regionalna unija gledališč (na kratko Ruta), v kateri so poleg MGL še uvodoma omenjeno Beograjsko dramsko gledališče, Mestno gledališče iz Podgorice, Dramski teatar Skopje, pa Kamerni teatar 55 iz Sarajeva in hrvaško gledališče Ulysses, ki domuje na Brionih. »Del tovrstne zaveze je tudi festival, ki skozi leto potuje iz enega gledališča v drugo, na njem pa se vsako od njih predstavi z eno svojih uprizoritev,« je še pristavila. Tretja izvedba festivala v Ljubljani bo tako skupno že osemnajsta, kar kaže, da se je dodobra uveljavil – o tem pa priča tudi zanimanje gledalcev, saj so vstopnice za prihajajoče večere praktično razprodane. »Poleg festivala in občasnih koprodukcij nameravamo sodelovanje poglobiti tudi s skupnimi delavnicami in drugimi oblikami izmenjave znanja,« je še napovedala.
Iskanje prave smeri
Predstava Bodočnost je sicer po besedah direktorice precej nenavaden projekt, ki govori o tem, kako s svojim odnosom do planeta ter drugih živih bitij oblikujemo svojo prihodnost. »Gre za angažirano uprizoritev, ki je v marsičem smešna in duhovita, a hkrati tudi otožna; je skrajno neposredna, vendar obenem zelo nežna in diskretna. Prepustiti se ji je treba v celoti, tako z razumom kot s čuti in čustvi, sicer ostanemo prikrajšani za celostno doživetje.« Da je predstava nekoliko nenavadna, pa se strinja tudi njen režiser Žiga Divjak, ki je scenarij uprizoritve oblikoval skupaj z Gregorjem Zorcem, sicer svojim pogostim igralskim sodelavcem; ta se je projektu na začetku pridružil v vlogi dramaturga, a po spletu okoliščin zdaj v njem tudi nastopa.
»To je uprizoritev, ki na svojevrsten način govori o možnosti in nezmožnosti bivanja človeka na tem planetu,« meni Divjak. »V njej poskušamo izraziti to, kar je morda le težko ubesediti, ter premisliti, kako sploh delovati v času okoljske in še kakšne druge krize, tako v razmerju do sočloveka kot tudi do drugih živih bitij.« Pri tem sta avtorja zasnove med drugim izhajala iz ugotovitve, da je »človek nebogljeno in hkrati zelo oholo bitje«, kot dodaja Zorc, pa sta gradila na precej običajnih situacijah, v katerih sta poskušala nasloviti njihove različne plasti. Predstavo so sooblikovali še scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Tina Pavlović, pa avtor glasbe Blaž Gracar ter oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, poleg Zorca pa nastopajo še Bernarda Oman, Lara Wolf, Lotos Vincenc Šparovec, Gregor Gruden in Iztok Drabik Jug ter Milena Vasić, Jana Bjelica, Marija Pikić, Milan Kolak, Stefan Starčević in Milan Zarić.
