Po uboju namestnika vodje Hamasa Saleha Al Arurija v Bejrutu in še napadu na žalni slovesnosti za ubitim iranskim generalom Kasimom Sulejmanijem so včeraj tako v Libanonu kot v Iranu potekali pogrebi. Žalovanja za Al Arurijem, ki je v letih izgnanstva z Zahodnega brega z libanonskim Hezbolahom stkal dobre odnose, se je udeležila večstoglava množica. Potem ko je Hezbolah napovedal maščevanje za njegov uboj in za kršitev libanonske suverenosti, je povračila za smrtonosni bombni napad v Kermanu, v katerem je bilo po novih podatkih ubitih 84 ljudi, napovedalo tudi iransko politično vodstvo. To je za podstavljeni eksploziv, ki je v zrak pognal bližnje plinske jeklenke in tako okrepil eksplozijo, okrivilo ZDA in Izrael, ne pa oboroženih skupin iz Balučistana ali Islamske države, ki je včeraj potem prevzela odgovornost.
Izrael zahteva umik Hezbolaha
Izrael podobno kot ob drugih likvidacijah palestinskih voditeljev skladno s svojo politiko strateške dvoumnosti ni potrdil napada na Al Arurija, pa čeprav so izraelski mediji poročali, da naj bi za uboj uporabili šest vodenih raket. Več tednov pred napadom so celo iz Hezbolaha svarili Al Arurija, da mu sledi Izrael. Izrael je sedaj zaradi napovedi maščevanja v višji stopnji pripravljenosti, iz vojaških vrst pa sporočajo, da so pripravljeni na vse scenarije na severu države.
Izrael od Hezbolaha že dlje časa zahteva, da svoje enote (štele naj bi 100.000 mož) umakne severno od 140 kilometrov dolge libanonske reke Litani. Ta se ponekod vije zgolj pet kilometrov, drugje pa 30 kilometrov od meje z Izraelom. Tako velikega premika Hezbolah verjetno ta čas ne bo naredil. Vendarle naj bi se njegovi borci v zadnjih dneh od meje umaknili za dva do tri kilometre. S tem naj bi skupina dala vedeti, da si popolne vojne z Izraelom ne želi. Izrael namreč že ob začetku vojne ni skrival pripravljenosti, da v primeru obsežnejših napadov Hezbolaha raketira tudi libanonsko prestolnico. Za to, da bi vodja Hezbolaha Hasan Nasralah državo popeljal v popolno vojno z Izraelom, pa med prebivalstvom gospodarsko zlomljenega Libanona ni veliko podpore.
Iranska svarila napadalcem
Medtem ko so v Libanonu žalovali za ubitim voditeljem Hamasa in se mu je dan prej poklonil tudi eden izmed vplivnih članov PLO na Zahodnem bregu Džibril Radžub, ki je njegovo smrt opisal kot »izgubo celotnega palestinskega osvobodilnega gibanja«, so v Iranu žalovali za ubitimi v Kermanu. Tudi iz Teherana so se vrstila zagotovila o povračilu za žrtve doslej največjega terorističnega napada na njihovih tleh po ustanovitvi islamske republike leta 1979. Prihajala so iz najvišjih političnih vrst, od vodje revolucionarne garde in podpredsednika države. Vrhovni verski voditelj ajatolah Ali Hamenej je sporočil, da bo naročnike napada zagotovo doletela primerna kazen. V ameriški administraciji so ocenjevali, da za napadi ne stoji Izrael, po ocenah neimenovanih virov iz administracije Joeja Bidna pa naj bi napad imel znake terorističnega napada Islamske države. Ta je potem včeraj sporočila, da sta se razstrelila dva njena samomorilca.
Zaradi vseh napetosti je v Izrael prispel posredovat med judovsko državo in Hezbolahom posebni ameriški odposlanec Amos Hochstein, ki je že posredoval ob pogajanjih za demarkacijo meje med Libanonom in Izraelom leta 2022. Po obisku v Izraelu naj bi se oglasil še pri vladnih predstavnikih v Libanonu. Tja bo odšel s sporočilom izraelskega obrambnega ministra Joava Gallanta, da bi Izrael konflikt s Hezbolahom najraje rešil z diplomatskimi sredstvi, vendar je čas za to omejen. V regijo ponovno prihaja tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken. Po ocenah neimenovanih predstavnikov ameriške administracije ne Izrael ne Hezbolah nimata želje, da bi se povečane napetosti sprevrgle v popolno vojno med njima.
