Japonska je ednina država na svetu, kjer je z zakonom zapovedano, da morata imeti zakonca isti priimek. Čeprav lahko partnerji v deželi vzhajajočega sonca izbirajo, kateri priimek bodo obdržali po poroki, so kompromis v korist partnerjevega priimka v 95-odstotkih pripravljene sprejeti ženske. Zakon je v veljavo stopil v 18. stoletju in je imel zanimiv vpliv na podobo japonske družbe. Popis prebivalstva iz marca 2023 je denimo pokazal, da si je priimek Sato delilo že 1,5 odstotka prebivalcev države. To se na prvi pogled ne zdi nič posebnega. Bolj poveden podatke je, da je samo v enem letu oziroma med letoma 2022 in 2023 število Satojev na Japonskem naraslo za 10.083-krat.
Podatek so kritiki zakona izkoristili za vršenje pritiska na vladajočo konservativno stranko Liberalnih demokratov, naj spremeni zakon. Predstavniki stranke pozivom nasprotujejo z očitki, da bi sprememba spodjedla enotnost družin in povzročila zmedo pri otrocih. Kritiki zakona medtem svarijo pred podobno zmedo, ki japonsko družbo čaka, če se trend ne spremeni. Hiroshi Yoshida, sicer profesor ekonomije na japonski univerzi Tohoku, je za kritike zakona izdelal raziskavo, ki je pokazala, da bi na Japonskem brez spremembe zakonodaje v 422 letih že polovica prebivalstva nosila priimek Sato. Zaradi eksponentne rasti pa bi le 85 let kasneje ta priimek nosilo že celotno prebivalstvo Japonske.
Na podlagi dosedanjih raziskav, koliko ljudi bi obdržalo lasten priimek po poroki, če bi to možnost imeli, naj bi do leta 2531 namesto celotnega prebivalstva priimek Sato imelo le 7,96 odstotkov Japoncev. Yoshida je za enega vodilnih japonskih časopisov Mainichi povedal: »Če vsi postanemo Sato, se bomo morali naslavljati po imenih ali po številkah. Ne verjamem, da bi bil to dober svet.« Za še en vodilni japonski časopis Asahi Shimbun pa je dodal: »To ne bo zgolj nevšečnost, ampak bo spodkopalo osebno dostojanstvo.« Meni tudi, da bi trend pokopal družinsko in regionalno dediščino. Gre za argumente, s katerimi je napadel bistvo zadržkov konservativne vlade.
Zaradi nenavadnosti novice in datuma njene prve objave, je svetovna javnost sprva sicer sklepala, da gre za prvoaprilsko šalo, a se je zopet izkazalo, da gre za novico iz kategorije: saj ni res – pa je!
