Pri LPG so emisije ogljikovega dioksida za 33 odstotkov manjše kot pri bencinskih avtomobilih, do 82 odstotkov manj je izpustov dušikovega oksida in 63 odstotkov manj ogljikovega monoksida. V izpustih je tudi do 50 odstotkov manj delcev kot pri zgorevanju bencina. Že nekaj časa je močno razširjena tudi mreža polnilnih postaj. V Sloveniji je njihovo število že pred leti preseglo 140. Še bolj okolju prijazna je uporaba alternative, ki sliši na ime CNG (stisnjeni zemeljski plin). Tega lahko pridelujemo tudi iz rastlin (biometan). Proizvaja se ga lahko torej iz obnovljivih virov in gori še čisteje. Proizvajalci avtomobilov imajo v ponudbi tudi nekaj serijskih avtomobilov na CNG. Med drugim se najdejo volkswagni golfi, seat leoni ter audiji A3, A4 in A5. Žal je infrastruktura za CNG pri nas še dokaj skromna in bolj v fazi gradnje. Med serijskimi avtomobili na LPG medtem najdemo renaulte, hyundaije, kie, dacie … Tudi v Sloveniji tradicionalno priljubljenega clia.
Da se avtomobili na plin niso bolj prijeli, je deloma povezano s popularizacijo električnih avtomobilov. Slednji so dobili več pozornosti v javnosti, o njih pa se več govori tako zaradi njihovih prednosti kot zaradi slabosti. Za plin je preprosto zmanjkalo prostora, čeprav ponuja rešitev za tiste, ki bi radi manj obremenjevali okolje, a so hkrati še skeptični glede življenjske dobe baterij ali težav z dosegom električnih avtomobilov. Pri avtomobilih na LPG in CNG, kjer se preklaplja med plinom in bencinom, je govor tudi o 1000 kilometrih dosega. Gre za neprimerljivo raven brezskrbnosti. Je pa vožnja malenkost manj dinamična. Plin godi zlasti zmernim voznikom. Zanimiv podatek je tudi, da je slovenska anketa pred leti pokazala kar 97-odstotno zadovoljstvo med tistimi, ki so se odločili za predelavo bencinskega avtomobila v avtomobil na plin. Glede varnosti pa strokovnjaki zagotavljajo, da so plinski rezervoarji po zaslugi izbire materialov in drugih preventivnih tehničnih rešitev celo bolj varni od bencinskih.