Slovenska smučarska središča, še posebej tista, ki so lani s pomočjo evropskih in državnih sredstev zaključila večmilijonske naložbe v nove naprave in drugo infrastrukturo, so zimsko sezono 2023/24 začela razmeroma optimistično. Sezona pa se je nato odvijala skladno z vremenskimi razmerami, ki pa so se med smučišči tudi precej razlikovale in bile marsikdaj neugodne.
Bolj obilno snežno pošiljko so višje ležeča smučišča prejela le januarja, sicer pa veliko priložnosti za zasneževanje prog zaradi razmeroma visokih temperatur v minuli zimi ni bilo. Mnoga smučišča tako obdobja zimski šolskih počitnic niso pričakala v dobrih razmerah. V zvezi z razmišljanji, da bi morda prestavili zimske počitnice na bolj zgodnejši termin, je Paradiž dejal, da o tem v združenju še nimajo oblikovanega mnenja, prav tako o tem ne potekajo kakšni pogovori.
Tudi v preteklosti, v 80. in 90. letih so bile zelene zime, je glede na podatke, ki jih ima za smučišče Krvavec, spomnil Paradiž. »Če pogledamo zimo leta 1989/90, je bila praktično čisto zelena zima. Pa potem tudi zima 1992/93, nato pa je sledilo več let dobrih zim. Gre za neke cikle, ne gre za to, da v Sloveniji ne bomo več smučali,« je dejal Paradiž.
Naložbe, za katere je devet smučarskih centrov – Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji – od gospodarskega ministrstva prejelo več kot 55 milijoni evrov, skupno pa so v novo infrastrukturo vložili 84 milijonov evrov, so po Paradiževih besedah imele že v iztekajoči se sezoni pozitivne učinke, še več pa se jih bo pokazalo v poletni.
»V času, ko smo lahko normalno obratovali, so pomenile zelo veliko rast števila smučarjev,« je dejal. Ocenil je, da je za v prihodnje nujno, da smučišča nadaljujejo razvoj ter naredijo še korak naprej v naložbah in okrepijo zasneževanje, s katerim bi v dneh nizkih temperatur lahko hitro zasnežila proge in bi lahko nato dlje časa zagotavljala primerne razmere za smučanje. Smučarski turizem namreč ima, kot je že večkrat poudaril Paradiž, za lokalno in regionalno okolje številne multiplikativne učinke: smučarji obiskujejo restavracije, nakupujejo v trgovinah in plačajo za različne storitve.
Z dodatnimi naložbami v zasneževanje bi tako slovenski gorski centri postali primerljivi urejenim in razvitim alpskim centrom v Avstriji in Italiji, je ocenil. Podal je primerjavo z italijanskim smučiščem Kronplatz, kjer imajo po njegovih besedah več sto snežnih topov in žiraf, celotno smučišče pa lahko zasnežijo v 60 urah in nato več mesecev vzdržujejo razmere za smučanje.
Paradiž si želi, da bi država žičničarjem tudi v prihodnje pomagala z naložbami in da bi se zavedala pomena umetnega zasneževanja za zimsko sezono. Napovedal je, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva ter se pogovorili o konkretnih težavah ter predlogih in rešitvah. Omenil je, da si želijo, da bi se našel kakšen vir za nadomestilo za izpad prihodka, da razvoj ne bi zastal.
S finančnimi vložki do sprememb
Na vprašanje, kako bodo vendarle smučarska središča glede na mile zime spremenila poslovni model, pa je Paradiž odgovoril, da so ga z zadnjim vložkom državnih in evropskih sredstev v gorske centre že začela temeljito spreminjati.
»Takrat smo se zavezali, da gremo v trajnostni celoletni turizem. Želimo izpostaviti, da si gorski centri predvsem želijo celoletnega turizma, kjer bo letni del postal enakovreden zimskemu delu in kjer potem ena slabša zima v desetih letih ali ena katastrofalna v 20 ali 25 letih ne bo vplivala na razvoj turizma v gorskih centrih,« je dejal.
Gorski centri zato razvijajo ponudbo za poletno sezono, potrebujejo in tudi gradijo dodatne nastanitve in centre dobrega počutja, Paradiž vidi še veliko možnosti tudi v razvijanju infrastrukture in ponudbe za priprave športnikov.
Glede najvišje ležečega smučišča pri nas, smučišča Kanin, ki minulo zimo zaradi tehničnih težav ni obratovalo, je predsednik združenja žičničarjev Paradiž poudaril, da sta lastnik in upravljavec tega smučišča Občina Bovec in družba Sončni Kanin, ki morata sprejeti odločitve. V združenju si želijo, da se razmere uredijo in da se najde model, s katerim se bo Kaninu tudi pomagalo.
Medtem na Kopah, kjer smučišče že skoraj desetletje deluje pod okriljem družbe Vabo, katere direktor je Paradiž, nadaljujejo z naložbami. Postati želijo, kot pravi, »najlepši gorski raj v Sloveniji«. Trenutno na Kopah, kjer so minulo zimo našteli 64.000 smučarjev, družba Kope Invest gradi šest novih apartmajskih hiš, ki bodo po Paradiževih napovedih vseljive do začetka zime 2024/25.
»Močno se usmerjamo v poletne programe, računamo, da bodo investicije, ki smo jih izvedli v lanskem letu, pravi učinek pokazale šele v letošnjem: adrenalinski park, pot med krošnjami, bike park,« je dejal Paradiž. Verjamem v nadaljnji razvoj turizma na Kopah in poudarja tudi pozitivne učinke njihovega modela, ki poleg upravljanja smučišča zajema še nastanitve in gostinsko ponudbo.