Na gorenjski avtocesti med predorom Ljubno in priključkom Brezje v smeri proti Jesenicam je na sončno petkovo popoldne v začetku avgusta 2022 zasilno pristalo manjše dvosedežno motorno letalo, ki je med pristajanjem zadelo v brežino in se prevrnilo. Poškodovanih ni bilo, pilot in potnik sta se iz letala rešila sama, kot po čudežu pa letalo kljub zgoščenemu prometu ni trčilo v nobeno vozilo. »Posredni vzrok nesreče je bila popolna odpoved delovanja motorja v zraku zaradi delno opravljenega pregleda razpoložljivega goriva v pripravi na let,« je v končnem poročilu o preiskavi zabeležil glavni preiskovalec letalskih nesreč pri nas Toni Stojčevski. Po domače: zmanjkalo je goriva.
V Lescah stalo celo leto
Dvosedežno letalo je bilo zaradi generalne obnove motorja in rednega vzdrževalnega pregleda v Lescah parkirano že skoraj leto dni, tistega dne pa je 40-letni pilot z njim želel poleteti do matične baze v Gradcu. Po vzletu je opravil šolski krog, izvedel pristanek s podaljškom (touch-and-go), nato pa poletel, kaže analiza preiskave. Na višini 975 metrov je motor nenadoma nehal delati, pilot je kontrolorju sporočil, da se zaradi težav vračajo na letališče. A je kaj hitro ocenil, da to ne bo šlo, ter napovedal pristanek na avtocesti. »Glede na okoliščine – odpoved motorja, višino leta, specifičnosti terena – je bila odločitev pravilna. Pristanek v sili je pilot v cilju preprečitve človeških žrtev, poškodb in nastanka večje gmotne škode izvedel uspešno,« piše v poročilu, v katerem je tudi zabeleženo, da je bil pilot, iranski državljan, s skoraj 4433 urami v zraku izkušen, a da je v letu pred nesrečo pilotiral manj kot pet ur in pol, v zadnjem mesecu pred njo pa le 40 minut. Po navedbah komisije – poleg glavnega preiskovalca je pri analizi sodeloval še član komisije Marko Cvek – to kaže, da pilot v zadnjem letu ni redno vzdrževal letalske kvalifikacije v manjših letalih.
Nepravilno delovanje kazalcev
Pilot je pred prevzemom letala v Lescah opravil pripravo, delno pa tudi predpoletni pregled. Količino goriva v krilnih rezervoarjih je preveril na instrumentu v pilotski kabini, ne pa tudi s pomočjo merilne palčke, kot predpisuje operativni priročnik proizvajalca. »Zanašal sem se na ta podatek, saj je bilo letalo dlje časa v vzdrževalni organizaciji, ki naj bi opravila postopek dolgoročnega skladiščenja, kar pomeni polne rezervoarje za gorivo zaradi preprečitve korozije in vode v rezervoarjih za gorivo,« je v zaslišanju pojasnil pilot. Ker sta kazalca instrumenta kazala »full«, je predvideval, da je v vsakem rezervoarju po 50 litrov goriva. Motil se je. Prikazovalnik goriva je namreč napačno deloval, saj je bil ozemljitveni kontakt razrahljan. Po oceni komisije je v levem rezervoarju po končanem testiranju letala dan pred dogodkom ostalo le kakih devet litrov goriva. Nepravilno delovanje kazalcev tudi ni bilo zabeleženo v knjižici letala.
Komisija je ocenila še, da je bila komunikacija med lastnikom letala, posadko in predstavnikom vzdrževalne organizacije v času predaje letala pomanjkljiva. Po njihovem mnenju bi bilo po testnem letu pričakovati, da bi nekdo od vzdrževalcev ob izročitvi letala posadko obvestil o podrobnostih testnega leta, ki vključuje tudi informacije o preostali količini goriva v rezervoarjih. Po letalskih predpisih to sicer ni nujno, bi se pa po mnenju komisije morali na obeh straneh zavedati, da bi bila lahko zaradi daljše neuporabe letala kakovost goriva slabša ter da v letalu lahko ne bi bilo dovolj goriva za varno vrnitev v Gradec. O tem posadka in vzdrževalci niso spregovorili niti besede.
