Potem ko BiH decembra na vrhu voditeljev EU ni dočakala zelene luči za začetek pristopnih pogajanj, v nasprotju z Moldavijo in Ukrajino, se zdaj obeta drugačen zaključek. Evropska komisija je namreč včeraj predlagala začetek pristopnih pogajanj z oceno, da je BiH v zadostni meri izpolnila zahtevane pogoje nujnih reform. Začetek pristopnih pogajanj morajo prihodnji teden potrditi voditelji držav članic.
Napredek BiH je sicer le delen, saj ji ni uspelo sprejeti vseh zakonov iz reformnega paketa. Je pa zato predsednica komisije Ursula von der Leyen pri opisu napredka kot velike korake naprej ocenila popolno uskladitev zunanje in varnostne politike BiH z evropsko in sprejem pomembnih reformnih zakonov (denimo o preprečevanju navzkrižja interesov ter o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma). Izboljšuje se tudi upravljanje migracijskih tokov, ministrstvo za pravosodje je v domače kazenske evidence vključilo sodbe mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, prav tako je začel delovati nov usmerjevalni odbor za zgraditev miru v državi. »V enem letu so dosegli večji napredek kot prej v več kot desetletju,« je dejala von der Leynova o času od decembra 2022, ko je BiH dobila status kandidatke za članstvo v EU.
Pozitiven signal za BiH in regijo
Po oceni Frauke Seebass, vodje projektov pri nemškem mislišču DGAP, si evropska komisija od začetka vojne v Ukrajini prizadeva pospešiti širitveni proces, medtem ko so nekatere države članice bolj zadržane. »Bruselj je na zahodnem Balkanu izgubil veliko zaupanja, hitri postopek za Ukrajino in Moldavijo ter Gruzijo pa je v številnih krogih povzročil nezadovoljstvo. Komisija si zdaj prizadeva okrepiti proces in ustvariti pozitivno dinamiko, dokler bodo države članice enotne glede širitvenega procesa.«
Da je BiH uspelo skočiti na voz pogajalskega procesa z EU, je pozitiven signal za državo in vso regijo. »Komisija tudi drugim državam zahodnega Balkana in njihovemu prebivalstvu kaže, da proces napreduje. Na tak način poskuša ustvariti novo zaupanje vanj, kar je pomemben osnovni pogoj za mobilizacijo lokalnih 'nosilcev sprememb',« je prepričana Seebassova.
Navdušenje nad evroatlantskimi integracijami je bilo v BiH sicer vedno zaznati bolj v Federaciji BiH kot v Republiki Srbski, ki je bila pogosto v napoto sprejemanju reformne zakonodaje na zvezni ravni, od Milorada Dodika pa so vedno znova prihajali signali želje po secesiji in nasprotovanju enotni BiH. Pogajalski proces z BiH bi moral biti po oceni Seebassove organiziran tako, da bo imel Dodik s svojo protievropsko držo, s katero si zagotavlja oblast, kar se da majhen vpliv. Sicer se sogovornica strinja z oceno, da zaradi začetka pogajanj z EU vlada BiH ne bo imela neposrednih, denimo finančnih koristi. Bosta pa po njenem mnenju sam postopek pogajanj in prilagajanje zakonodaje v idealnih razmerah odprla priložnosti za sodelovanje civilne družbe in mobilizacijo prebivalstva, tudi proti odcepitvenim prizadevanjem Republike Srbske in naraciji, ki se širi zlasti iz Beograda – da se je namreč EU odrekla Balkanu.
Na vrsti so članice
V BiH so se na zvezni ravni z navdušenjem odzvali na novico. Premier Federacije BiH Nermin Nikšić je dejal, da so vrata v EU odprta, poti nazaj pa ni več. »Politika pogovorov, kompromisov in izogibanja populističnim merjenjem moči ter vsakdanjemu izkazovanju lažnega patriotizma je očitno prinesla izjemen rezultat. Smo na pragu odpiranja pogajalskega procesa z EU, kar je naš večdesetletni cilj.« Odzval se je tudi Dodik, ki je pozdravil odločitev evropske komisije in dodal, da je do odpiranja pogajalskega procesa prišlo tudi po zaslugi doprinosa Republike Srbske, hkrati pa omenil, da odpiranje pogajanj brez datuma ne pomeni kaj dosti. »Za nas je evropska pot pomembna, ker predstavlja izpolnjenje velikega nacionalnega cilja – življenja Srbov v gospodarskem in političnem prostoru brez meja,« je ocenil Dodik.
Glede začetka pristopnih pogajanj se sicer lahko zatakne še v evropskem svetu, kar pa je zdaj malo verjetno. Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto upa, da bodo vse države dale zeleno luč BiH in prepoznale napredek zadnjih trinajstih mesecev. Hkrati je poudarila, da ima država obvezo za nadaljevanje reformnega procesa. Denimo sprejeti zakon o sodiščih, ki je včeraj obtičal v svetu ministrov.
Seebassova pa opozarja, da obstajata dve frakciji držav, ki bi lahko blokirali proces: »Na eni strani so države, ki tradicionalno dajejo veliko poudarka pravni državi, denimo Nizozemska in Danska. Na drugi strani pa imamo države, ki jim trenutno ni všeč hitrost dela komisije in bi raje počakale na redna poročila o napredku držav, ki bodo objavljena oktobra. Vendar ima začetek pogajanj tudi veliko podpornikov v EU, zlasti v skupini Prijatelji zahodnega Balkana, ki jo sestavljajo Avstrija in drugi (tudi Slovenija, op. a.).« Poenotenje glede začetka pogajanj z BiH bi po njeni oceni lahko imelo tudi pozitiven vpliv na zmanjšanje razkoraka med »proukrajinskim« in »probalkanskim« taborom članic Unije.
