Podatki, ki jih vsako leto v času, ko v Davosu poteka svetovni gospodarski forum, objavlja nevladna organizacija Oxfam, povedo, da se je v dveh letih premoženje petih najbogatejših Zemljanov podvojilo, petim milijardam pa se je nasprotno povečal obseg revščine. Tudi obseg migracij Zemljanov zaradi skrajnih človeških stisk pričakovano stalno raste. Države razvitega dela sveta, najbolj zaslužne za podnebne spremembe, ne pomagajo nerazvitim pri obvladovanju vzrokov migracij. Nasprotno, celo nekako »trgujejo« z migranti. Financirajo zadrževanje (EU) migrantov v prehodnih državah, ali pa organizirajo selitev prosilcev za azil v druge države, denimo Velika Britanija v Ruando, Italija v Albanijo, ZDA pa na meji z Mehiko migrantom postavljajo neprehodno oviro (ograjo).
Vse to se dogaja v okolju, ko so na razpolago univerzalna orodja digitalne tehnologije, v zadnjem času tudi orodja umetne inteligence. Vendar se ta prvenstveno ne uporabljajo za reševanje eksistenčnih življenjskih problemov, uspešno pa se uporabljajo za vojaške namene. Izrael na primer orodja umetne inteligence uporablja celo za »morijo« Palestincev v Gazi. Mi v Sloveniji pa se (še vedno) ukvarjamo s problemom, kako naj volivci s strankarskih seznamov izberejo »svojega« poslanca, takšnega predstavnika, ki po izvolitvi ne bo verno sledil le interesom in napotkom vodstev političnih strank.
Uporabnost orodij predstavniške demokracije iz 18. stoletja v sodobnem svetu lahko istovetimo s sedanjo uporabnostjo osebne vojaške opreme iz tistih časov. V uporabi je bila le enostrelna puška. Zakaj upravljanje sveta z orodji predstavniške demokracije ne prinaša koristi večini Zemljanov, torej ni treba razlagati. Potrebujemo še druga orodja, ki zagotavljajo legitimnost družbenega odločanja, ki je predstavniškemu sistemu tuja. Pri sprejemanju najvplivnejših družbenih odločitev moramo predstavništvo obogatiti z orodji neposredne demokracije, kakršna predstavlja posvetovalna demokracija. Vendar je takšne spremembe v družbeni praksi izpeljati veliko težje, kot je videti na prvi pogled. Opreti se moramo na statistični podatek, da odločitve z najvišjo vplivnostjo na stanje v družbi niso pogoste (10 %). Pri takšnih odločitvah moramo z orodji posvetovalne demokracije zagotoviti njihovo legitimnost.
Eno izmed takšnih odločitev predstavlja tudi odločanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). Politiki že napovedujejo organizacijo referendumskega odločanja državljanov o tem projektu, vrednem več milijard evrov. Pot do legitimne odločitve pa ni tako preprosta, kot izgleda na prvi pogled. Referendumsko glasovanje, ki je pogosto le refleks ljudstva, samo po sebi še ne prinaša legitimnosti. Bistveno je, koliko je javnost seznanjena s celotnim procesom reševanja problema energetske oskrbe prebivalstva. Zgolj glasovanje ljudstva (ki ima oblast) ni jamstvo za dobro odločitev. Ključna je soudeležba javnosti (njenih predstavnikov) v procesu oblikovanja odločitev. Prav takšnemu namenu služijo orodja posvetovalne demokracije. Njeno bistvo je žreb (ne izvolitev) članov posvetovalnega telesa, ki skupaj s strokovnjaki išče prave odgovore na vsa bistvena vprašanja. Takšen postopek že v izhodišču eliminira tudi korupcijska tveganja.
Posvetovalna demokracija temelji na načelu, da dobro obveščeni naključno izbrani reprezentant družbe odloča veliko preudarneje kot vsa neobveščena družba. Posvetovalna demokracija ne odpravlja predstavništva, temveč ga bogati tako, da se najpomembnejše družbene odločitve sprejemajo na način, ki po kriterijih stroke in potreb prebivalstva zagotavlja najprimernejše odločitve. Aktualna vlada poskuša primanjkljaj v procesu odločanja odpravljati z množico strateških svetov, v katere imenuje strokovnjake za posamezna področja. Pokazalo pa se je, da za učinkovit proces iskanja najboljših odločitev manjkaj še drugi del, to pa so naključno izbrani predstavniki javnosti (ljudstva). Sindikalni funkcionarji, ki zastopajo člane posameznega sindikata (npr. Fides), seveda niso nadomestek predstavnikov javnosti. Golobova vlada je z imenovanjem strateških svetov prišla na pol poti, ki pelje do pravih odločitev. Za izpolnitev predvolilnih obljub pa mora opraviti še drugi, morebiti celo lažji del poti.
Janez Krnc, Litija
