Na nedeljskem posvetovalnem referendumu v Venezueli je velika večina udeležencev podprla predlog, da si država priključi naftno bogato pokrajino Esequiba, ki je del sosednje Gvajane, okoli nje pa med državama že dolgo tli spor, o katerem trenutno presoja meddržavno sodišče (ICJ), poglavitni sodni organ Organizacije združenih narodov (OZN). Po trditvah oblasti v Caracasu je predlog podprlo 95,9 odstotka udeležencev oziroma 10,5 milijona volilcev, kar bi pomenilo okoli 50-odstotno volilno udeležbo. A opozicija trdi, da je številka močno napihnjena.
Ni povsem jasno, zakaj se je venezuelska oblast za referendum in s tem za zaostritev odločila zdaj. Po eni razlagi naj bi si Maduro tako poskušal krepiti ugled borca za pravice države pred načrtovanimi predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Po drugi je Caracas na nogah zaradi natečajev Gvajane za naftne družbe za raziskovanje na morju, kjer so odkrili velikanske zaloge nafte. Spor se namreč ne vrti le okoli kopnega, ampak tudi velikega morskega območja ob njem.
Zavrnili pristojnost ICJ
Pokrajina Esequiba je velika za osem Slovenij in predstavlja tri četrt ozemlja Gvajane, tam pa živi petina od 800.000 Gvajancev. Je torej zelo redko poseljena in večinoma gre za gost pragozd. Spor o pokrajini se vleče še iz kolonialnih časov in ga je arbitražno sodišče prvič reševalo leta 1899, ko je dalo po večini prav Veliki Britaniji, takrat kolonizatorki Gvajane. Mnogo pozneje so se pojavili sumi, da je bilo sodišče pri sprejemanju odločitve pod pritiskom, Venezuela se je pritožila na OZN in leta 1962 so dosegli sporazum, v katerem so se zavezali k iskanju mirne in za vse zadovoljive rešitve ali pa za posredovanje ustreznega mednarodnega telesa. V tej luči je generalni sekretar OZN zadevo naslovil na ICJ, ki je primer leta 2020 sprejel.
A večina v Venezueli je tudi zavrnila pristojnost ICJ, da presodi o usodi pokrajine, kar je bilo ločeno referendumsko vprašanje. Prav ICJ pa je pred kratkim oblastem v Caracasu prepovedal vlečenje potez, ki bi spremenile razmere na terenu, dokler o primeru presoja, kar lahko traja še zelo dolgo. Nedeljski referendum te prepovedi sicer neposredno ne krši, a venezuelska oblast očitno ne namerava upoštevati ICJ in zahteva dvostransko rešitev spora.
Brazilija krepi obrambo in poziva k zdravi pameti
Maduro pravi, da ne bo uporabil vojaške sile za priključitev pokrajine. Vseeno pa je referendum povzročil zaskrbljenost v Gvajani in drugod v Južni Ameriki. Oblasti v Georgetownu so pozivale prebivalce, naj ostanejo mirni. Brazilija pa je sporočila, da je okrepila obrambne zmogljivosti na severu, saj ima z Gvajano 1600 kilometrov dolgo mejo, in to večino ob pokrajini Esequiba. Predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval k zdravi pameti in mirni rešitvi ter dodal, da regija res ne potrebuje še enega problema.
