Bangladeš je ena izmed tistih držav, kjer v supervolilnem letu ne bo zmagala demokracija. Čeprav se prvi delni rezultati parlamentarnih volitev v tej osmi najbolj poseljeni državi na svetu (170 milijonov prebivalcev) pričakujejo šele danes, je zmagovalec volitev že znan. To bo postala sedanja vladajoča stranka premierke Šejke Hasine Liga Awami, saj večina opozicije volitve bojkotira. Po volitvah leta 2018 je to že drugi tovrstni bojkot opozicije, ki se vnovič pritožuje nad zmanjšanimi možnostmi političnega delovanja. Po vsej verjetnosti bo tudi na tretjih volitvah zapored presegla dvotretjinsko večino v parlamentu. Šejki Hasini, ki stranko Liga Awami vodi vse od leta 1981, ko se je iz političnega izgnanstva v Indiji vrnila v domovino, se tako obeta že četrti premierski mandat.
Mešani izkaz države
Mednarodna skupnost ima z Bangladešem, kjer demokracija nazaduje že desetletje, sicer precej raznolike izkušnje. Združeni narodi jih cenijo, ker bangladeške enote s skupno 6500 vojaki predstavljajo pomemben del modrih čelad. Sodelujejo v osmih mirovnih misijah, torej v tretjini napotitev modrih čelad po svetu. Od leta 2017, ko se je v sosednjem Mjanmaru začela stopnjevati kriza z muslimansko etnično manjšino Rohinga, je država sprejela okoli milijon beguncev, kar je precej več, kot so jih sprejeli v Indiji, Pakistanu, na Tajskem ali v Nepalu. Ti zdaj prebivajo v 33 begunskih taboriščih, premierka Hasina pa je bila zaradi gostoljubja do beguncev (tega pet let prej ni bila pripravljena ponuditi Rohingejcem) deležna velikih pohval mednarodne skupnosti.
Ena izmed najrevnejših držav si je sicer zastavila visoke cilje družbenega in ekonomskega razvoja, zaradi česar so v Dako prav tako prispele čestitke. Toda gospodarske razmere so se v zadnjih letih v Bangladešu zaostrile, močno pa je eno izmed največjih proizvajalk tkanin na svetu prizadel tudi letošnji skoraj desetodstotni padec cen tkanin – po kmetijstvu druge glavne industrijske panoge države, v kateri je zaposlenih več kot štiri milijone ljudi. Zaradi vse bolj avtoritarne vlade so se vrstile tudi vse pogostejše kritike z Zahoda.
Opozicija v zaporih
Liga Awami je bila vladajoča stranka v državi ob ustanovitvi Bangladeša v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, s poznejšimi vojaškimi diktaturami pa je bila vse do obnovitve večstrankarske demokracije v državi do devetdesetih let potisnjena na obrobje političnega prostora. Liga Awami se je na oblasti ves čas izmenjevala z drugo veliko bangladeško stranko – Bangladeško nacionalistično stranko (BNP), ki je tokrat zaradi očitkov neenakih možnosti vodenja volilne tekme in obsežnih pritiskov na stranko bojkotirala volitve.
Za ta korak so se tudi odločili, ker so spodleteli vsi poskusi opozicije, da bi vzpostavili bolj enakopravne pogoje za volitve. Med njimi je bil tudi poziv izpred leta dni, naj Hasina odstopi, državo pa naj na volitve popelje tehnična vlada. Številni protesti niso pomagali. Vedno znova je v zadnjem letu prihajalo do zažigalnih napadov. Te so oblasti pripisale pripadnikom BNP, kjer pa so očitke zavračali in so si obtožbe razlagali kot opravičila za množične aretacije njenih članov pred volitvami in dodatno šibitev opozicije. Po podatkih BNP naj bi bilo priprtih kar 25.000 njihovih pripadnikov, medtem ko oblasti zatrjujejo, da se jih je za zapahi znašlo »le« 11.000.
Nizka volilna udeležba
Človekoljubne organizacije, med njimi tudi Human Rights Watch, so oblasti obtoževale arbitrarnih priporov, pojavili so se tudi dokazi, da policija skupaj s pripadniki vladajoče stranke išče aktiviste BNP, ki so metali kamnite kocke. Kritike niso letele zgolj na pristranskost policije, deležna jih je bila tudi sama premierka, ki je že tako napeto politično ozračje dodatno podpihovala z jasnimi besedami svojim privržencem, naj se za vsak napad maščujejo drugi strani.
Tudi zaradi teh napetosti so pod ostrimi varnostnimi ukrepi potekale volitve v Bangladešu. Kar 800.000 vojakov in policistov je skrbelo za varnost na voliščih, razmere pa so bile toliko bolj napete, ker so na predvečer volitev neznanci podtaknili požar na vlaku proti prestolnici, pri čemer so bile ubite štiri osebe. V več delih v državi so neznanci poskušali požgati tudi volišča. Strahovi so bili upravičeni. Na dan volitev so obravnavali okoli 30 varnostnih incidentov.
Od 120 milijonov volilcev se jih je prvič na volitve lahko odpravilo 15 milijonov. A glede na nizko volilno udeležbo (ta je bila približno 30-odstotna) tudi ti mladi niso izkoristili svoje volilne pravice. Opozicija je pred volitvami pozvala k 48-urni stavki in bojkotu volitev, ki so jo volilci očitno večinoma upoštevali. Udeležba bo krepko nižja od zadnjih parlamentarnih volitev, ko je bila 80-odstotna. To pa zgolj še zmanjšuje legitimnost nove vlade.
