Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil včeraj eden od osrednjih govorcev na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je na Zahod naslovil prošnjo po dodatni vojaški pomoči in investicijah, rekoč, da se globoko moti, kdor misli, da gre ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu samo za Ukrajino. »Okrepite naše gospodarstvo, mi pa bomo povečali vašo varnost,« je rekel Zelenski. Zahod bi po njegovih besedah moral pomagati Ukrajini tudi, da bi dobila premoč v zraku nasproti Rusiji, s čimer bi ukrajinskim silam dali možnost za zmago v vojni. »Dobiti moramo premoč v zraku, ravno tako kot smo dobili premoč v Črnem morju. Na tak način bi lahko dosegli uspehe na tleh,« je dejal. Putin pa bi moral izgubiti vojno, je nadaljeval, in morala bi ga doleteti kazen, ker že trinajst let s krizo, ki je prizadela ves svet, prinaša samo bolečino.
Zelenski upa, da bodo ZDA po domačih političnih prerekanjih v naslednjih mesecih odobrile nadaljnjo pomoč njegovi državi in da bo velik paket pomoči za prihodnja leta prišel tudi od EU. ZDA so doslej prispevale daleč največ orožja za Ukrajino, a zaradi letošnjih volitev in nenaklonjenosti precejšnjega dela javnosti izdatkom za Ukrajino kongres še ni odobril Bidnovih obljubljenih 60 milijard dolarjev (55 milijard evrov) za orožje Ukrajini. Če te pomoči, ki jo je zdaj Zelenskemu v Davosu obljubil tudi zunanji minister ZDA Antony Blinken, ne bo, bo to slabo vplivalo na bojno moč Ukrajine.
Madžarska proti financiranju iz EU
Zaradi blokade Madžarske pa Ukrajina še nima zagotovljenih 50 milijard evrov pomoči od EU, to je 33 milijard evrov posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev v letih 2024–2027. Madžarski premier Viktor Orban je ob srečanju s slovaškim kolegom Robertom Ficem izjavil, da je pripravljen finančno podpreti Kijev, a ne prek proračuna EU. Orban, ki ima še naprej dobre odnose s Putinom, je zdaj pripravljen proporcionalno zagotoviti finančno pomoč Ukrajini iz madžarskega proračuna.
Pred Zelenskim je v Davosu govorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in se zavzela za dolgoročno pomoč Kijevu: »Še naprej moramo zagotavljati, da bo njihov odpor močan. Ukrajinci v letu 2024 in tudi kasneje potrebujejo predvidljivo financiranje. Potrebujejo redno in zadostno dobavo orožja, da bi branili Ukrajino in nazaj zavzeli svoje ozemlje.«
Kitajska vabi investitorje
Veliko pozornosti pa je včeraj zbudil tudi govor kitajskega premierja Li Qianga, ki je izjavil, da je kitajsko gospodarstvo odprto in da je treba v svetu spodbujati globalizacijo z odstranitvijo ovir, ki preprečujejo zdravo konkurenco. »Investicija v kitajski trg ni tveganje, ampak priložnost za uspeh,« je dejal. Tuje investicije je poskušal privabiti s trditvijo, da je kitajski trg vse večji, ker se srednji sloj povečuje.
Lijev nastop je treba razumeti na podlagi dejstva, da tudi zaradi upada tujih investicij, to je zahodnih, kitajska gospodarska rast, iz katere je komunistični režim zadnjih 40 let črpal svojo legitimnost, zaostaja za tisto pred pandemijo. Putinova vojna v Ukrajini je namreč pokazala, da se ni dobro z investicijami preveč vezati na gospodarstvo avtoritativnega režima, ki lahko zaradi samovolje hitro zabrede. Poleg tega je oblast v zadnjih letih nastopila proti velikim in uspešnim domačim podjetjem, ki naj bi s svojo močjo postala grožnja. Če so v prvem trimesečju leta 2022 tuje investicije znašale 100 milijard dolarjev, so v drugem trimesečju leta 2023 znašale samo še pet milijard dolarjev.