Izjavo za javnost ob napovedani projekciji filma objavljamo v celoti:
Čakamo le še na tisti del, da bo kdo uresničil grožnje in nas fizično napadel s ciljem ubijanja.
Dvorana Mini teatra je bila oddana za zaprto projekcijo, namenjeno novinarjem in predstavnikom diplomatskega zbora.
Prav tako vsa leta tudi sodelujemo z vsemi veleposlaništvi v Sloveniji, ki pri nas redno organizirajo različne dogodke, od filmskih projekcij, koncertov, literarnih večerov do drugih kulturnih dogodkov (samo v mesecu januarju imajo kulturne dogodke pri nas 3 veleposlaništva).
Tudi Veleposlaništvu Izraela smo oddali prostor za njihov dogodek zaprtega tipa, namenjenega novinarjem diplomatom. Prikazali bodo film, o Hamasovem terorističnem napadu na civiliste 7.10. 2023.
Pred tem taista projekcija poteka za poslance in poslanke slovenskega parlamenta na lokaciji Državnega zbora.
Gledališče Mini teater ni oblikovalo vsebine filma, oddali pa smo prostor. Ne želimo, kot nam to mnogi pripisujejo, da se naše umetniške, kulturne in skupnostne aktivnosti enačijo z izraelsko politiko, ki je trenutno takšna, da ne dovoljuje kompromisov in premislekov o nastali situaciji.
Moje osebno stališče in stališče gledališča, ki ga vodim glede zadnjega konflikta je jasno in sem ga tudi javno povedal v zadnjem intervjuju za Sobotno prilogo Večera (6.1.2024), še prej pa ob otvoritvi Festivala strpnosti, ki je v naši hiši potekal novembra 2023 (16.11. 2024) in ga na tem mestu, v luči groženj verbalnih in fizičnih, tukaj še enkrat ponavljam:
“Naš planet od samega začetka vsako leto prizadenejo vse bolj nevarne krize. Na svetovni ravni so nekoč urejene demokracije prišle do roba propada, jezne množice vdirajo v najbolj zaščitene institucije, vojna z vso silovitostjo divja v Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Kruti vojaški spopadi ustvarjajo neskončne reke beguncev, ki so za vedno prisiljeni zapustiti svoje domove. Nekateri konflikti so zelo realni, veliko hujši so od golega nesporazuma.
Letošnji festival strpnosti je sovpadel z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in dogajanjem v Izraelu in Palestini.
Izraelsko-palestinski konflikt ni vestern. Ni boj med dobrim in zlom, rajši je tragedija v starem in zelo natančnem pomenu besede: nasprotje med pravico in pravico, nasprotje med zelo silovito, utemeljeno in prepričljivo aspiracijo in drugo, zelo drugačno, a nič manj prepričljivo, nič manj silovito, nič manj človeško aspiracijo.
Fiksiranje na preteklost nam lahko prepreči, da bi sprejeli prihodnost. Ne moremo se vrniti v preteklost, da bi popravili napake, ki so se zgodile – to je nemogoče. Toda kovanje poti do prihodnjega miru je mogoče. Pred 80 leti so nacisti pobili milijone Judov, danes pa so Judje in Nemci dobri prijatelji. Če se znata uskladiti, se lahko vse rane zacelijo. Ključno je poiskati ozdravitev, namesto da preteklost uporabljamo kot izgovor za spodbujanje nasilja in konfliktov.
Močno smo prizadeti in pretreseni zaradi nedavnih dogodkov v Izraelu. Prav tako smo globoko zaskrbljeni zaradi neustreznega odziva nekaterih slovenskih in evropskih naprednjakov glede napada Hamasa na izraelske civiliste, odgovor, ki odraža zaskrbljujoč trend v politični kulturi globalne levice. Nobenega nasprotja ni med odločnim nasprotovanjem izraelskemu podrejanju in okupaciji Palestincev ter nedvoumno obsodbo brutalnih nasilnih dejanj nad nedolžnimi civilisti.
Palestinci so v Palestini, ker je Palestina edina domovina palestinskega ljudstva. Izraelski Judje so v Izraelu, ker na svetu ni druge dežele, ki bi ji Judje kot ljudstvo, kot nacija lahko rekli dom.
Zgodovinska izkušnja judovskega ljudstva je, naj se sliši še tako čudno, nekako paralelna z izkušnjo palestinskega ljudstva. Jude so “brcnili” iz Evrope in nato iz arabskih dežel in Irana; Natanko tako, kot so Palestince najprej “brcnili” iz Palestine in potem iz arabskih dežel.
Jasno je, da je med vojno, ko so bolečina, jeza, bes, edino kar občutimo, težko govoriti o miru, toda mirovna pobuda je edini način, ki lahko pripelje do konca vojne.
Smo proti vsem zločinom nad civilisti.
Pozivamo Hamas in Palestinsko vodstvo, da takoj in brezpogojno izpustijo vse talce, ki so jih ugrabili 7. oktobra letos in da prenehajo uporabljati civiliste za živi ščit.
Judovska demokratična država ne sme ogrožati življenj palestinskih civilistov. Ohraniti mora moralni položaj, zaščititi svojo mednarodno legitimnost. Izrael mora jasno dokazati, da je to vojna proti Hamasu, ne proti Palestincem, vojna za življenje in demokratične vrednote, ne za ozemlje. Zgodovina nam ne bo odpustila, če v tem kritičnem trenutku ne bomo ponudili upanja polnega miru, kljub tragediji vojne.
Izrael mora obljubiti priznanje države Palestine in Palestinci morajo priznati Izrael. Mednarodno skupnost pa prosimo, naj začne sestavljati nov Marshallov načrt, ki bo v naslednjih nekaj letih ustvaril novo, mirnejšo in gospodarsko uspešno realnost Bližnjega vzhoda. Pozivamo vse vodilne zalivske države, da sodelujejo v prihodnjem diplomatskem procesu in da nadzirajo obnovo Gaze po vojni.
Festival Hiša strpnosti se zaveda omejenega dosega, iz katerega je mogoče slišati naša sporočila. S projekcijami filmov, pogovori, izobraževalnimi vsebinami za mlade želimo okrepiti ideje humanizma, demokracije in harmoničnega razvoja človeškega rodu v ravnovesju z vsemi bitji na našem planetu. Znani pregovor, da je zgodovina učiteljica življenja, jemljemo z vso potrebno resnostjo – da se ne bi nikdar prenehali učiti in da kot družba ne bi nikoli več dovolili takšnih mračnih in nečloveških dogodkov, kakršen je bil holokavst. Radi bi še enkrat znova in nedvoumno opozorili na to, kaj se zgodi, kadar strpnost ni imperativ razmišljanja in delovanja v družbi..”
Sem slovenski Jud, ustanovil sem Slovensko liberalno skupnost, katere naslov pove, kako vidimo svet. Danes se soočam z besom zato, ker bodo v naši dvorani predvajali film o tragediji civilistov sedmega oktobra. Kdor to tragedijo zanika, ne pomaga Palestincem in Palestinkam, samo svoj moralni kompas usmerja v divjaštvo.
Žrtev je žrtev. Človeško življenje je bilo prekinjeno. Na obeh straneh.
Zaključujem s tem, da nas danes blatijo, zahtevajo prepoved delovanja in pozivaju k bojkotu tudi ljudje, ki naše gledališče dobro poznajo, ki so z nami delali.
Razmišljam, kolikšen bes in sovraštvo mora biti v njih, da kaj takega storijo.
Najbolj nevaren je črno beli svet.
Danes, s pozivi k bojkotu, smo padli v črnino.
Preberite tudi: Delni poslanski bojkot izraelskega filma o Hamasovih grozodejstvih