Poudaril je, da bo suverenost eden od ključnih ciljev njegovega petega mandata v Kremlju, za katerega se bo potegoval na volitvah marca prihodnje leto. »Odločitve bomo sprejemali sami, brez namigov iz tujine,« je povedal članom Enotne Rusije, ki so njegove besede pospremili z aplavzom.
»Rusija ne more - za razliko od nekaterih drugih držav - predati svoje suverenosti za kakšno klobaso in postati satelit od nekoga,« je dejal 71-letni politik. Zahod je obtožil poskusa sejanja notranjih težav v Rusiji. »A takšne taktike niso delovale,« je dejal.
Dolgoletni voditelj je še povedal, da »imamo še veliko za narediti za interese Rusije« in da je država soočena z »zgodovinskimi nalogami«.
Marca za nov mandat
Predsednik stranke Enotna Rusija je Dmitrij Medvedjev, ki je v današnjem nastopu dejal, da »ni nobenega dvoma, da mora biti Putin vodja v najtežjih razmerah za našo državo«. Zahodne države je označil za nevarne in cinične sovražnike.
Putin je pred dnevi potrdil, da se bo marca na volitvah potegoval za nov predsedniški mandat. To bi mu omogočilo obstanek na oblasti najmanj do leta 2030. Uradno naj bi kandidiral kot neodvisni kandidat.
Možnost vnovične kandidature mu je omogočila sprememba ustave leta 2020. V skladu z njo pa bi na oblasti lahko ostal celo do leta 2036, ko bo star 84 let.
Putin, ki je kot predsednik ali premier na oblasti od leta 1999, je v sistemu, v katerem skoraj ni opozicije oziroma je zatirana, na oblasti dlje kot katerikoli ruski voditelj po sovjetskem voditelju Josefu Stalinu.
Rusija nima razloga za spopad z državami Nata
Ruski predsednik Vladimir Putin je bojazni Zahoda zaradi možnega ruskega napada na državo članico zveze Nato zavrnil kot »popolno neumnost«. Ameriški predsednik Joe Biden uporablja takšna opozorila, da bi odvrnil pozornost od napak v svoji politiki do Rusije, je dejal Putin v danes objavljenem pogovoru za rusko državno televizijo.
Biden sam po besedah Putina razume, da »Rusija nima nobenih razlogov, nobenega interesa - niti geopolitičnega, niti gospodarskega ali vojaškega - za spopad z državami Nata«. »Nimamo nobenih ozemeljskih zahtev drug do drugega, nobene želje, da bi pokvarili naše odnose,« je o državah Nata še dejal Putin.
Šef Kremlja, ki že skoraj dve leti bije vojno proti Ukrajini, je večkrat opozarjal pred širitvijo Nata na vzhod do meje z Rusijo. Z napadom na Ukrajino želi tudi preprečiti vstop te države v Nato. Po drugi strani Ukrajina in zahodne države opozarjajo, da bo Putin v primeru zmage na ukrajinskih tleh napadel še baltske članice Nata in druge države severnoatlantskega zavezništva, poroča dpa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva Zahod, naj Kijevu zagotovi toliko vojaške podpore, da bo Rusija v vojni utrpela strateški poraz in ne bo mogla nikoli več napasti druge države.
Težav ni bilo, zdaj pa so
Ena od posledic Putinove invazije na Ukrajino je članstvo v Natu dolgo nevtralne ruske sosede Finske. Ruski predsednik je poudaril, da Rusija s to državo ni imela več nobenih konfliktov. »Nobenih težav ni bilo. Zdaj pa bodo, saj bomo zdaj ustvarili leningrajsko vojaško okrožje in tam skoncentrirali določene vojaške enote,« je dejal Putin, ne da bi navedel podrobnosti.
Predsednika ZDA in Ukrajine sta v torek po srečanju v Beli hiši znova poudarila, da je nadaljevanje ameriške pomoči Kijevu nujno za uspeh v vojni proti Rusiji. Biden je pri tem opozoril, da bodo v primeru ruske zmage ogrožene vse zahodne demokracije.
Dan kasneje je tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg dejal, da obstaja resno tveganje, da se Putin v primeru vojaške zmage v Ukrajini ne bo ustavil tam. Zaradi tega morajo po njegovem prepričanju zaveznice v okviru Nata še naprej vojaško podpirati Kijev.