Nogometaši Celja z eno roko že držijo pokal za naslov prvaka, saj imajo deset točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Popolna prevlada s kar 15 zmagami ter le dvema porazoma (Aluminij in Olimpija – oba na domačem stadionu Z'dežele) na 19 tekmah je presenečenje, potem ko je bilo zelo burno dogajanje z menjavami trenerjev, a so ruski lastniki očitno vlekli prave poteze. Tik pred začetkom sezone so nepričakovano odslovili ukrajinskega trenerja Romana Pilipčuka, ki je imel težave v komunikaciji z igralci, in pripeljali šampionskega Alberta Riero, potem ko vodstvo Olimpije kljub dvojni kroni s temperamentnim Špancem ni podaljšalo pogodbe. Celjani so pod njem igrali šampionsko, a se je poslovil po 11 krogih, ko je prejel ponudbo francoskega drugoligaša Bordeauxa, kjer pa ni tako uspešen, kot je bil v Sloveniji.

Celjani so rešitev hitro našli v Mariboru odpuščenem trenerju Damirju Krznarju, kar je bil inteligentna odločitev, saj je postal močan adut kluba. Dobro pozna ligo in je brez posegov v sitem igre le nadaljeval tam, kjer je končal Riera, obenem je z umirjenostjo vplival na idilične razmere v slačilnici in pisarnah. Celjani niso popuščali, čeprav so ostali brez udarnih napadalcev, potem ko so Charlesa Ikwuemesija prodali v Italijo v Salernitano za dva milijona evrov, in se je težje poškodoval do tedaj vodilni strelec lige Aljoša Matko. Za nameček sta imela udarna vezista z dodano vrednostjo Denis Popović in Mario Kvesić vso jesen težave s poškodbami, zato sta bila več na klopi in tribuni kot na zelenici. Uveljavili so mlade igralce Marka Zabukovnika, Davida Zeca in Tamarja Svetlina. V boju za šampionsko lovoriko imajo pomembne igralce s tovrstnimi izkušnjami, Matka Obradovića, Luko Bobičanca, Nina Koutra in Žana Karničnika, ki so naslov prvaka osvojili že z Muro. Ker imajo za slovenske razmere neomejene finančne vire, se bodo pozimi še okrepili s prvokategorniki. Edina težava je skromno zanimanje gledalce, saj je Celje rokometno mesto, zato so po gledanosti (27.262 gledalcev) šele na četrtem mestu za Mariborom, Olimpijo in Muro.

Zeljković je naredil red obrambi

»Zaostanek ni majhen, ne bo lahko, a se ne bomo predali. V igri je še veliko točk. Če bomo dobro sestavili ekipo in se kakovostno pripravili, verjamem, da nam lahko spomladi uspe serija dobrih rezultatov, s katero bi zakuhali prvenstvo,« napoveduje trener Olimpije Zoran Zeljković, ki se je Ljubljano preselil oktobra iz Kopra, potem ko je vodstvo ljubljanskega kluba odpustilo Joaa Henriquesa. Največja težava preplašenega Portugalca je bila, da ni imel izkušenj za delo z ekipami, ki se v svojih državah borijo za lovorike, ob neuspehih pa se je zapletal monologe, v katerih je vseskozi prodajal iste floskule.

Velik zaostanek Olimpije v slovenskem prvenstvu je povezan s tem, da je prišlo poleti kar 13 novih, večinoma drugorazrednih igralcev, ki so bili v prejšnjih klubih večinoma na stranskem tiru, in s kar 14 tekmami v Evropi, saj so prvič igrali v skupinskem delu delu konferenčne lige. V njej so osvojili 6 točk in z zaslužkom 4 milijonov evrov do vrha napolnili klubsko blagajno. Zeljković je najprej popravil igro v obrambi, ob koncu jeseni je bila podoba na igrišču že dobra z repom in glavo. Velika spodrsljaja sta evropski poraz na Ferskih otokih in slovenski na derbiju z Mariborom. Glavno je vprašanje, s kakšnim kadrom bo zaigrala spomladi, saj igralci niso navdušeni ob finančni škrtosti in avtoritativnosti nemških lastnikov. Muhavo vodstvo kluba je že napovedalo čistko med igralci, ki niso izpolnili pričakovanj (Nukić, Krefl, Gavrić, Estrada, Mijailović, Boltum. Kasa...), nekaj pa jih je zaradi svoje kakovosti naprodaj. Reprezentant Timi Max Elšnik je prerasel slovensko sceno. Tehnično odličnemu, a tudi svojeglavemu Ruiju Pedru, ki je z desetimi goli najboljši strelec lige, pogodba poteče poleti. Če klub želi nekaj zaslužiti, ga mora prodati pozimi, saj Portugalec ne kaže velikega zanimanja za podaljšanje sodelovanja. Enaindvajsetletni branilec Marcel Ratnik, ki je najbolj obremenjen igralec v Sloveniji, saj je za Olimpijo (32 tekem) in mlado reprezentanco (5 tekem) odigral rekordnih 3325 minut v 156 dneh, je zanimiv za številne klube.

Koper je sezono začel udarno, nato je popuščal, do strmega padca pa je prišlo pod odhodu trenerja Zeljkovića. Njegov naslednik Safet Hadžić se v vlogi glavnega trenerja ni znašel, zato se vrača v skavtsko službo. Za novega šefa strokovnega štaba so izbrali nekdanjega reprezentanta Aleksandra Radosavljevića, kar je pogumna poteza, saj nima izkušenj s samostojnim vodenjem članske ekipe, bil pa je uspešen selektor slovenske kadetske reprezentance. Koprčani so svoje cilje podredili uvrstitvi v Evropo in zaslužku od prodaje igralcev, kot sta bila odhod Francoza Omarja Correie konec avgusta v italijanskega tretjeligaša Triestino za 700.000 evrov in nedavni prestop prvega zvezdnika kluba Maksa Barišiča v Maribor za 200.000 evrov.

Maribor vzorčni primer napak športnega direktorja

Maribor je vzročni primer, kaj se zgodi z nogometnim velikanom, ko vodstvo kluba na čelu s športnim direktorjem Markom Šulerjem vleče napačne strateške in kadrovske poteze ter je porušena hierarhija. Na začetku sezone se je klub mučil v Evropi in slovenski ligi. Logično je bilo, da je na začetku oktobra odpoved dobil trener Krznar, a tudi njegov naslednik Ante Šimundža ni imel čarobne paličice, da bi ekipa zaigrala šampionsko, saj je bilo očitno pomanjkanje kakovosti in pravega značaja v igralskem kadru. V Ljudskem vrtu se obeta velika zimska čistka. Pogodbi potečeta Wastsonu in Mitroviću, pričakovanj pa niso izpolnili Guerrico, Urata, Raifu, Castro, Božić, Antolin, Laušić..., a nekateri bodo verjetno ostali. Šuler je skupaj Marcosom Tavaresom nove okrepitve iskal v Braziliji in enega ali dva igralca bodo pozimi pripeljali iz najbolj nogometne države na svetu. V vsako linijo naj bi sicer prišel en nov igralec. »Krožile so govorice, da je Maribor finančno mrtev in si na nogometni tržnici ne more privoščiti nikogar. A tukaj je že Barišić, verjetno bo še kdo,« pravi Marko Šuler.

Od ostalih klubov je najprijetnejše presenečenje Bravo, ki je zbral enako število točk kot Maribor (29). Šiškarji, ki imajo v Matiji Kavčiču z desetimi podajami najboljšega asistenta lige, so v prednosti pred tekmeci, saj niso pod pritiskom bremena rezultata, ampak je osnovno vodilo usposabljanje igralcev za prodajo. Mura, kjer zmanjkuje denarja, je v spodnjem delu, ker so pripeljali legijo povprečnih tujcev, s čimer je zasedba izgubila prekmurski pridih, ki je bil zaščitni znak ob največjih uspehih. Domžale so zmagovito serijo ujele ob koncu jeseni, za njih pa glede pritiska in nogometašev velja enako kot za Bravo, trenerja pa zamenjajo šele, ko se za odhod odloči sam. Aluminij, Radomlje in Rogaško čaka srdit troboj za obstanek. Kidričani so skozi sezono zelo nihali. Radomljani so padli na lestvici s serijo štirih porazov v finišu jeseni. Rogaška ni bila pripravljena na preskok v prvo ligo, za nameček se je sprla s preveč akterji.