Bartonova akademija: Film, prežet z nostalgijo in ljubeznijo do zgodovine filma

Bartonova akademija režiserja Alexandra Payna nas že z uvodno sliko, ki ustvari iluzijo hollywoodskega ocenjevalnega sistema in zrnate slike 35-milimetrskega traku, vrže v leto 1970. V čas novega Hollywooda, hipijevske kontrakulture, kantavtorstva in vietnamske vojne, katere realnost mestoma predre tudi mehurček naslovnega deškega internata. Ta se počasi zavija v zimsko spanje; najstniki pripravljajo kovčke in se za božične praznike odpravljajo domov. Z izjemo petih, ki jih starši (sprva) pustijo na cedilu. Tako v internatu ostanejo ujeti v varstvu profesorja antične zgodovine; strogega in avtoritarnega človeka, ki prevzetno citira Cicera, čeprav v lastno pedagoško prakso ne zna preliti pomena njegovih besed. »Non nobis solum nati sumus.«