Zakon o stavki določa pravice in obveznosti delavcev, ki stavkajo. Udeležba v zakoniti stavki ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanje delovnega razmerja. Stavkajoči delavec po 13. členu zakona o stavki uveljavlja pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa uveljavlja skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To pomeni, da stavkajoči delavci v času stavke načeloma niso upravičeni do nadomestila plače. Do materialnega nadomestila so po tretjem odstavku 13. člena upravičeni le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji v 7. členu izjemoma omogoča tudi plačilo nadomestila plače za čas stavke. Izjemo od zakonsko določenega neplačila plače določa 3. odstavek tega člena, in sicer, da so zdravniki upravičeni do nadomestila plače za čas stavke v višini, kot če bi delali, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev ugotovljena s strani arbitražnega sveta. Pravico do nadomestila plače ureja tudi 75. člen te kolektivne pogodbe, po katerem zdravnikom pripada nadomestilo plače v času stavke v primeru bistvenega kršenja kolektivne pogodbe, kadar so poprej izčrpane vse pogajalske možnosti. Za bistveno kršitev kolektivne pogodbe bi šlo, če delodajalec ne bi izpolnjeval obveznosti plačil prejemkov iz delovnega razmerja, ki so že dogovorjeni (in v višini, ki je določena) s to kolektivno pogodbo.
Sedanja stavka ni organizirana zaradi bistvenega kršenja kolektivne pogodbe oziroma njenih določb, ki opredeljujejo pravice delavcev, temveč zaradi novih zahtev Fidesa, ki niso dogovorjene s kolektivno pogodbo. Govorimo o stavki zaradi uveljavljanja lastnih interesov in ne zaradi kršitve pravic.
Iz navedenega sledi, da stavkajoči zdravniki nimajo pravice do plače, saj ne delajo. Prav tako nimajo pravice do nadomestila plače v času stavke za čas, ko ne delajo, saj niso izpolnjeni prej navedeni pogoji. Poleg že navedene bistvene kršitve kolektivne pogodbe, ki ni podana, tudi ni bil izpeljan postopek pred arbitražo, ki bi ugotovila kršitev.
Nekateri zdravniki, morda celo večina, dela tudi v tem času, nekateri delajo le v omejenem obsegu, nekateri pa sploh ne. Zanima me, ali v tem času vsi po vrsti prejemajo polno plačo, eni za delo, drugi za ne-delo, čeprav slednji do nje niso upravičeni. Če je tako, taka odločitev direktorjev in drugih odgovornih oseb zdravstvenega zavoda pomeni kršitev predpisov, neustrezen odnos do zdravnikov, ki svoje delo normalno opravljajo in neupravičeno razpolaganje z javnimi sredstvi, ki jih vsi namenjamo za to dejavnost, ki nam sedaj ni vedno dostopna. V takih primerih se z lahkoto stavka tudi 40, 50 in več dni.
Irena Žagar, Ljubljana
