Z ladje jih – brez božičnih okraskov seveda, obtežene s kamnom vržejo v ledeno mrzlo vodo, kjer služijo kot življenjski prostor in zatočišče tamkajšnjim ribam. V Hammarby Sjöstadu so v zadnjih letih ogromno gradili, zato se je povečal ladijski promet v tem delu mesta. Malin Kjellin, vodja projekta pri združenju, pravi, da je vegetacija, ki je ribam služila za brstenje, s tem praktično izginila, božične jelke pa so dobra možnost, da jo po naravni poti nadomestijo. Od začetka projekta leta 2016 je tako v morju okoli Stockholma končalo že več kot tisoč božičnih jelk, ki niso bile tretirane s pesticidi, podvodni posnetki pa kažejo, da dobro služijo svoji nalogi. Navedbam Kjellinove pritrjujejo tudi okoljevarstveniki in poudarjajo, kako pomembne so ribe, saj so del prehranske verige, ki preprečuje, da bi se v morju čezmerno razmnožile alge. Te so tudi v Baltskem morju zaradi uporabe gnojil na kmetijskih površinah ob obali čedalje večja težava.
Novo življenje božičnih jelk
Na Švedskem, Finskem in Norveškem se praznovanje božiča konča šele na dan svetega Knuta, 13. januarja. Takrat Skandinavci pospravijo okraske z božičnih jelk, te pa po navadi končajo na smetišču. V glavnem mestu Švedske pa so se domislili, kako bi jih lahko koristno uporabili. Na pobudo združenja športnih ribičev Sportfiskana namreč odslužene božične jelke zaživijo svoje drugo življenje v morju pred nekdanjim industrijskim predelom Stockholma.