Je danes kaj drugače? Nihče od nas, vsaj upam, da je tako, ki živimo »običajno življenje malih ljudi«, si verjetno ne želi vojne. Samo tega ne, kajti ko se enkrat začne, pridejo na plan stvari, ki si jih prej ne bi predstavljali. Človek postane zver, na površje pridejo osebne zamere, skrita sovraštva in še in še. Vojna je grozen čas. Skoraj vedno se izkaže, da bi bilo bolje, da je ne bi začeli, ampak da bi se skušali pomiriti brez nje. Kajti vojna se prej ali slej konča in potem celimo take in drugačne rane, popravljamo škodo, trpimo (skoraj) vsi in ugotavljamo, da bi bilo bolje, če se ne bi stepli med sabo. V današnjih časih vemo, da je vojna vir izjemnega onesnaževanja, tudi vir ogromnih emisij toplogrednih plinov, proti katerim se že dolgo neuspešno borimo. Morda pa prav ta občutek brezizhodnosti glede izboljšanja stanja pri podnebnih spremembah vodi do sklepa, da kamor gre bik, naj gre še štrik, in če bo vojna, itak ne bomo kaj dosti več izgubili.
Ko spremljam, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu, me je groza. Kaj če bi nekdo ubil mojega vnuka? Kaj če bi posilili mojo hčer, kaj če … Ko izkušnje postanejo osebne, je resnica precej bolj kruta, kot če jo spremljamo v časopisih in po televiziji. Vojna zaznamuje vsakogar. Vsak, ki se v vojni bori ali postane žrtev, s tem ne mislim, da izgubi svoje življenje, ampak še huje, da mora živeti naprej ob trpljenju in smrti svojih najdražjih in uničenju, ki ga vojna prinaša, ob uničenju okolice, ki jo ima rad, ki mu nekaj pomeni, ostane zaznamovan. Rane se celijo dolgo, vse se sploh ne zacelijo. Po eni strani se borimo proti terorizmu, po drugi pa ravno s svojim delovanjem vsak dan proizvedemo stotine, tisoče ljudi, ki nimajo več česa izgubiti in so polni neskončne žalosti, zamer, jeze in ki bodo v prihodnosti potencialni teroristi. Mi jih dobesedno proizvajamo, skoraj nagovarjamo jih k temu, da jim bo vseeno za njihovo življenje in da bo zanje morda celo odrešitev, če se bodo razstrelili nekje med množico ali kje drugje in s tem povzročili nove zamere, maščevalnost, žalost … Neverending story.
