Na sankcijski listi EU je 1950 posameznikov, bank, podjetij, političnih strank in drugih. Na vrhu liste z več kot tisoč posamezniki je ruski predsednik Vladimir Putin. Sledijo mu ruski zunanji minister Sergej Lavrov, nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, vsi ruski poslanci, ministri, guvernerji in lokalni politiki, kot je na primer moskovski župan, visoki vojaški častniki in tako naprej. Abramovič je med sankcionirami »znanimi poslovneži in oligarhi«.
V primeru posameznikov sankcioniranje prinaša prepoved vstopa v članice EU, tudi tranzitnega, po zraku, morju in kopnem, ter zamrznitev bančnih računov. V primeru bank, podjetij in drugih pomeni zamrznitev premoženja. V EU in v državah članicah skupine G7 so na primer zamrznili 300 milijard evrov ruske centralne banke (v Britaniji 21,5 milijarde).
Kupil za četrt milijarde, prodal za 12 milijard
57-letni Roman Abramovič, ki je tudi na ločenem britanskem sankcijskem seznamu, je maja lani sprožil pravno bitko proti EU. Zahteval je, da ga izbriše s sankcijske liste, ki so jo prvič sestavili marca lani, kmalu po začetku vojne v Ukrajini. Abramovič je trdil, da je bila njegova vključitev »očitna napaka« in da predstavlja »kršitev temeljnih pravic« in »neupravičeno poseganje« v njegove temeljne pravice, določene v pravu EU.
Od EU je zahteval tudi milijon evrov za »okrnjeni ugled«. EU je trdila, da je njegova vključitev upravičena zaradi dolgotrajnih in tesnih vezi s Putinom. V sedemindvajseterici so ocenili, da je »vedno imel privilegiran dostop do predsednika in ohranil zelo dobro odnose z njim«. Ta naveza mu je, po oceni EU, pomagala ohraniti znatno bogastvo. Profitiral naj bi tudi z rusko priključitvijo Krima leta 2014 in z destablizacijo Ukrajine po ruski invaziji.
Kot eden od vodilnih ruskih poslovnežev je Abramovič, tako EU, zagotavljal znaten vir prihodkov ruske federacije. Abramovič, nekdanji lastnik angleškega nogometnega kluba Chelsea, ki je tudi izraelski državljan, je pravljično obogatel po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, zahvaljujoč divji privatizaciji. Leta 1995 je na zrežirani dražbi od ruske vlade za 230 milijonov evrov odkupil orjaško državno naftno družbo Sibneft. Milijarder je postal leta 2005, ko je Sibneft prodal nazaj ruski vladi za skoraj 12 milijard. Trikrat ločeni Abramovič, ki ima sedem otrok, naj bi imel zdaj pod palcem dobrih osem milijard.
Ključen je bil posel s Putinovima »denarnicama«
Sodišče EU je včeraj zavrnilo Abramovičevo zahtevo in s tem potrdilo vse proti njemu sprejete omejevalne ukrepe. Zavrnilo je tudi zahtevo po odškodnini. Ocenilo je, da se je EU prav odločila, ko ga je vključila in ohranila na sankcijski listi, med drugim zaradi njegove vloge največjega delničarja multinacionalne jeklarske in rudarske družbe Evraz, ki je ena od največjih davkoplačevalk v Rusiji.
Na odločitev sodišča EU je vplivala tudi novembrska preiskava, ki je Abramoviča prvič z dokumenti finančno povezala s Putinom, natančneje z dvema od njegovih denarnic, kot rečejo znanim bogatim Rusom, ki upravljajo skrito predsednikovo bogastvo. Leta 2010 je na račun ruskega oglaševalskega podjetja Video International z računov podjetij, katerih dejanski lastnik je Abramovič, prišlo dobrih 30 milijonov evrov. Njegova lastnika sta najbolj znana Putinova prijatelja denarnici, kakršnim pravijo tudi »slamnati možje«. Tako jih imenujejo, ker so prek mreže slamnatih podjetij v davčnih oazah »varuhi« Putinovega skritega bogastva, ki naj bi segalo od 120 do 190 milijard evrov. To sta čelist in poslovnež Sergej Roldugin in biokemik ter poslovnež Aleksander Plekhov. Oba sta na sankcijskih listah v EU, ZDA in Britaniji.