Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je ob tem opozorila, da mineva ža 62. dan, odkar bi moral državni zbor odpraviti protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. »Ker se ni zgodilo nič, so se sodniki odločili za to skrajno, vendar pravno dopustno sredstvo,« je povedala višja ljubljanska sodnica Bergant Rakočević in pojasnila, da se je veliko kolegov odločilo, da od države zahteva kompenzacijo za od tri do pet let nazaj. Vsak sodnik je zase izračunal znesek, ki bi naj mu pripadal glede na ugotovitve iz ustavne odločbe, po neuadnih informacijah pa naj bi se sodniki pri izračunu oprli na rast življenjskih stroškov in si pomagali tudi z razliko med plačami najslabše plačanih poslancev in okrajnih sodnikov na začetku kariere, ki znaša več kot 1000 evrov bruto (mesečno) v korist poslancev.
Predstavnika sodstva je pred državnim odvetništvom sprejela generalna državna odvetnica Ana Kerševan, ki je pojasnila, da bodo v zakonsko predpisanem roku treh mesecev pregledali zahtevke in sprejeli odločitev o njihovi upravičenosti. Če jim ne bodo ugodili, bodo sodniki seveda lahko vložili še tožbe. Vložitev zahtevkov oziroma tožb so v preteklosti napovedali tudi tožilci (njihove plače so vezane na sodniške), državna odvetnica Kerševan pa je pojasnila, da zahtevkov od tožilcev še niso prejeli.
Nova ministrica Andreja Katič je pred dnevi med svojo predstavitvijo v državnem zboru izrazila pričakovanje, da se bodo plače sodnikov uredile s posebnim zakonom (v plače sodnikov se drugače niti ne sme posegati, op. p.), ki naj bi ga pripravili na ministrtsvu za javno upravo. Pripravljen naj bi bil do poletja, nato pa naj bi ga državni zbor obravnaval po rednem postopku.
