Sedim za volanom neposredno brutalnega avtomobila. Okrog mene karbon, volanski obroč iz alkantare, pripet sem na tanek školjkasto oblikovan sedež s štiritočkovnim varnostmim pasom. Svoje telo komaj premikam, tudi na cesto zaradi skoraj dirkaške notranjosti komaj dobro vidim. Za menoj ni sedežev, temveč sredinsko postavljen motor. Ne vidim ga, a ga slišim in čutim. Valovi toplote iz valjev prebijajo zaščito in grejejo moj hrbet.